Berlin zavrača kritiko Rubia zaradi razglasitve AfD za ekstremistično skupino
Nemško zunanje ministrstvo je odločno zavrnilo kritike ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, ki je odločitev države, da desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) uvrsti med “potrjeno desničarsko ekstremistično skupino”, označil za “prikrito tiranijo”. Ostra izmenjava mnenj, ki se je javno odvijala na platformi družbenih medijev X, je izpostavila napetosti med Berlinom in Trumpovo administracijo glede ravnanja s skrajno desničarskimi političnimi gibanji.
Nemška obveščevalna agencija, Zvezni urad za varstvo ustave (BfV), je v petek po triletni preiskavi AfD uradno označila za desničarsko ekstremistično organizacijo. Odločitev, ki jo je podprlo 1100-stransko poročilo, je stranko obtožila spodbujanja “rasistične in protimuslimanske” ideologije ter prizadevanja za marginalizacijo celih skupin prebivalstva, kar krši nemška ustavna načela. Razvrstitev daje oblastem večja pooblastila za spremljanje AfD, vključno z uporabo informatorjev ter avdio in video nadzora.
Rubio, visoki predstavnik v Trumpovi administraciji, je potezo ostro obsodil. V objavi na X je zapisal, da je Nemčija svoji “vohunski agenciji podelila nova pooblastila za nadzor opozicije” in jo označil za “ne demokracijo, temveč prikrito tiranijo”. Dejal je, da AfD, ki je na februarskih zveznih volitvah prejela 20,8 odstotka glasov in 152 sedežev, ni ekstremistična, temveč legitimna sila, ki nasprotuje “smrtonosni politiki odprtih meja establišmenta glede priseljevanja”. Rubio je Nemčijo pozval, naj “obrne smer”, kar sta podprla tudi ameriški podpredsednik J. D. Vance in milijarder Elon Musk, Trumpov svetovalec, ki sta AfD označila za “najbolj priljubljeno stranko v Nemčiji” in svarilta pred njeno morebitno prepovedjo.
Nemški odziv
Nemško zunanje ministrstvo se je Rubiu neposredno odzvalo in zatrdilo, da odločitev ponazarja demokratična načela. “To je demokracija,” je ministrstvo izjavilo na X. “Ta odločitev je rezultat temeljite in neodvisne preiskave za zaščito naše ustave in pravne države. Zadnjo besedo bodo imela neodvisna sodišča. Iz naše zgodovine smo se naučili, da je treba desničarski ekstremizem ustaviti.” Umerjen, a oster odgovor je poudaril odločenost Nemčije, da se sooči s skrajno desničarskim ekstremizmom, pri čemer se je opiral na zgodovinske izkušnje države z vzponom nacizma.
Stranka AfD, ustanovljena leta 2013, je vztrajno pridobivala na veljavi, zlasti v vzhodni Nemčiji, z izkoriščanjem protimigrantskih čustev, gospodarskega nezadovoljstva in skepticizem do Evropske unije. Njen program vključuje pozive k množičnim deportacijam, nasprotovanje multikulturalizmu in kritike nemške podpore Ukrajini. Retorika stranke je bila deležna široke obsodbe zaradi ksenofobičnih in antisemitskih izjav, pri čemer je bil nedavno objavljeno, da je eden od članov zmanjševal pomen kriminala nacistične SS. Kljub volilnemu uspehu ostaja AfD politično izolirana, saj glavne stranke nočejo sklepati koalicij z njo.
Sledi prepoved AfD?
Odločitev BfV je v Nemčiji ponovno sprožila razpravo o morebitni prepovedi AfD, koraku, pred katerim je odhajajoči kancler Olaf Scholz odsvetoval prenagljeno ukrepanje. Scholz je v petek posvaril pred tveganji “prenagljene odločitve”, ki bi lahko imela pravno ali politično nasprotni učinek. Medtem je politik CDU Marco Wanderwitz pozval k “odpravljanju” AfD kot grožnje demokraciji, kar odraža vse večjo zaskrbljenost nekaterih zakonodajalcev.
Do čezatlantskega spora prihaja sredi širših napetosti v odnosih med ZDA in Nemčijo pod Trumpovo administracijo, ki je že prej izrazila sočutje do desničarskih populističnih gibanj v Evropi. Podpredsednik Vance je februarja na münchenski varnostni konferenci kritiziral evropska prizadevanja za marginalizacijo skrajno desničarskih strank, Musk pa je decembra odkrito podprl AfD in trdil, da “lahko Nemčijo reši le AfD”. Takšne izjave so v Berlinu vzbudile začudenje, saj uradniki vzpon AfD vidijo kot neposreden izziv demokratičnim normam.
Ana Koren
Portal24; Foto: Wikimedia/Gage Skidmore
