Berlinski referendum o podnebni nevtralnosti ni uspel

Okolje [Foto: Pexels]

Berlinski referendum o podnebni nevtralnosti ni uspel

Referendum, na katerem so prebivalci Berlina odločali, ali naj njihovo mesto do leta 2030 postane podnebno nevtralno, ni uspel, je povedala županja Franziska Giffey.

Ukrep bi novo konservativno lokalno vlado prisilil k velikim vlaganjem v obnovljive vire energije, učinkovitost stavb in javni prevoz. Če bi referendum uspel, bi bil Berlin eno redkih velikih evropskih mest, s pravno zavezujočim ciljem, da v sedmih letih postanejo ogljično nevtralni.

Rezultat “kaže, da tudi večina Berlinčanov vidi, da referendumskih zahtev ni mogoče uresničiti – tudi če bi bile prevedene v zakon,” je dejala Giffey. Evropska unija je lani začela program za pomoč 100 mestom znotraj in zunaj bloka do leta 2030, da postanejo podnebno nevtralna. Program in finančna podpora, ki jo ponuja, pa nista pravno zavezujoča.

Referendum je bil preizkus, ali si Nemci ali vsaj državljani Berlina želijo, da bi bila nemška podnebna politika, katere cilj je zdaj največje evropsko gospodarstvo do leta 2045 narediti ogljično nevtralno, bolj ambiciozna. Kritiki, so dejali, da je vladni cilj, da bi preprečili, da bi globalno segrevanje preseglo 1,5 stopinje Celzija preveč ambiciozen.

Pobuda je potrebovala najmanj 608.000 glasov “za”

“Trenutno podnebna politika preprosto ni dovolj za zagotovitev prihodnosti, vredne življenja v našem mestu,” je dejala Jessamine Davis, tiskovna predstavnica Climate New Start Berlin. Za razliko od prejšnjih referendumov v Berlinu, ključno s tistim, ki poziva k razlastitvi velikih lastnikov zemljišč ali tistim, da se nekdanje letališče Tempelhof pusti nepozidano, bi bil nedeljski podnebni referendum za berlinsko vlado pravno zavezujoč.

Do referenduma je prišlo, ker se nemška konservativna stranka CDU po prepričljivi zmagi na ponovljenih volitvah pogaja o morebitni koaliciji z mestnimi socialdemokrati. Zmaga CDU-ja je Zelene okoljevarstvenike namreč potisnila v opozicijo.

Za večino je pobuda, da bi bili rezultati zavezujoči potrebovala vsaj 608.000 glasov. Do 20.40 ure je bilo nekaj manj kot 441.000 glasov za. Širi-milijonskemu mestu z malo obnovljivimi viri energije ali geotermalnim ogrevanjem primanjkuje vsega, kar je potrebno za dosego tega cilja, je dejal Bernd Hirschl z berlinskega Inštituta za raziskave ekološke ekonomije.

Kljub temu je bil referendum način za oživitev razprave o podnebni politiki in spremembah, ki jih morajo ljudje sprejeti, da bi dosegli podnebno nevtralnost ne glede na roke, je za Reuters povedal Hirschl. “Ker ne gre za leto 2030. Gre za to, ali želimo politiki dati signal ali ne,” je dodal.

vir Foto: Pexels