Bešič Loredan, Šabeder in osvobojene marže v zdravstvu

Bitka za marže v zdravstvu je velika. Tako, kot so velike tudi marže. Hitrost in nuja ukinitve pregleda nad cenami medicinske opreme in pripomočkov te vlade tako pravzaprav ne preseneča.

Marže so visoke, deležniki, med katerimi je zagotovo veliko tudi Golobovih podpornikov, pa zelo zainteresirani, da do nadzora ne pride. Kaj se torej dogaja v zakulisju?

Vrnimo se za leto dni nazaj.

V začetku januarja 2022 je Državni zbor RS, na pobudo poslanske skupine SDS storil korak naprej. Po dolgih usklajevanjih in drugih političnih preigravanjih je sprejel novelo Zakona o javnem naročanju. Predvidel je regulacijo nabav medicinske opreme s sistemom referenčnih cen.

Povedano drugače, vodil naj bi se centralni register (povprečnih) cen po Evropi (tudi po svetu). Na tej podlagi naj bi se potem odločalo o nabavah opreme in pripomočkov za potrebe zdravstva v Sloveniji. Posledično naj bi se znižale tudi marže. 

Verjetno o logičnosti takšnega ukrepa ni potrebno posebej razpravljati. Zakaj bi Slovenija preplačevala medicinsko opremo in pripomočke, če ji tega ni treba. 

Preiskovalna komisija Državnega zbora o ugotavljanju zlorab pri prodaji in nakupu žilnih opornic je namreč že pred leti prišla do katastrofalnih ugotovitev. O maržah, obnašanju dobaviteljev in preplačevanju žilnih opornic v Sloveniji, glede na ponudbo in dobavitelje po Evropi.  

Ustanovitev Urada za centralno cenovno evidenco

Vlada Janeza Janše je zato 17. marca 2022 sprejela Odlok o ustanovitvi, nalogah in organizaciji Urada Vlade Republike Slovenije za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme.

Novoustanovljeni urad je bil predviden za zagotavljanje informacijske, organizacijske, strokovne in druge pomoči vladi, s posebnim ciljem doseganja primerljivih in optimalnih cen pri javnem naročanju v zdravstvu. 

Šlo je torej za urad strateškega pomena. Posebej pri zagotavljanju vzdržnosti javne porabe in zmanjševanja proračunskih izdatkov. Prav tako tudi glede transparentnosti in ustrezne primerljivosti nabav, ki je nujna za učinkovito porabo javnih sredstev. 

Hkrati je bilo tudi zamišljeno, da bo ustanovitev urada zagotovila hitrejše približevanje zdravih konkurenčnih praks standardom Evropske unije. Gre torej za marže in zaslužke vseh v verigi.

Kasneje je Janševa vlada sprejela tudi Uredbo o metodologiji za izračun referenčnih cen za medicinske pripomočke in medicinsko opremo.

Tako je bil storjen prvi korak k zajezitvi korupcije v zdravstvu in tudi izpolnila obljube iz koalicijske pogodbe takratne vlade.

S tem je bil narejen prvi korak k določanju referenčnih cen za nabavo medicinskega materiala. S tem pa posledično tudi k znižanju cen ali vsaj marž medicinske opreme in pripomočkov v Sloveniji. 

Nova vlada in takojšnja ukinitev Urada

Aprila, točneje 24. 4. 2022 so prišle volitve in Slovenija si je za novo vodenje države izvolila Gibanje Svoboda.

Pozor: prvi interventni zakon, ki ga je na predlog Ministrstva za zdravje sprejela aktualna vlada in kasneje potrdila tudi aktualna koalicija v Državnem zboru, je bil ukinitev Urada za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov.

Ob tem je sledilo tudi črtanje prav vseh določil v Zakonu o javnem naročanju, ki so določali referenčne cene za nabavo zdravstvenega materiala.

Vlada je vse pristojnosti Urada za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov prenesla na novo ustanovljeni Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

Novi Urad, ki ima šefa, troši denar, nima pa vsebine? 

Urad od 12. 1. 2023 s polnimi pooblastili vodi Aleš Šabeder. Nekdanji šef Semenarne Ljubljana, generalni direktor UKC LJ, zatem minister za zdravje. Javnost se ga spomni tudi kot direktorja UKC LJ, ki je pridelal eno največjih izgub v zgodovini te ustanove ter popolnega kolapsa otroške kardio kirurgije v UKC LJ ter na splošno v Sloveniji.

Danes je Šabeder eden od vidnejših operativcev Gibanja Svoboda v zdravstvu. Po naših informacijah tudi svetovalcev in zaupnikov aktualnega ministra Danijela Bešič Loredana.

Kaj so konkretne naloge in cilji tega urada, se v javnosti ne ve. Kaj o tem Uradu pravijo uradne spletne strani? Spletne strani pravijo … nič! (vir)

Finančni vidik delovanja urada

Da si zdajšnji minister Bešič Loredan financiranje predstavljata nekoliko po svoje, smo že pisali tukaj.

Zanimive podatke o financiranju zaposlenih lahko zasledimo tudi v omenjenem novo ustanovljenem uradu (vir), kjer v oči bode Sandra Kašca.

Bila je namreč vodja kabineta pri Danijelu Bešiču Loredanu do septembra 2022. Če pogledamo omenjeni izpis, lahko ugotovimo, da je podjemno pogodbo za svetovanje pri reorganizaciji dela imela v roki že 20. julija 2022! Torej, v času dela v kabinetu Danijela Bešič Loredana.

No, ni pa omenjena ga. Kašca edina, ki je hkrati na dveh stolčkih v javni upravi.

Takšen “superman” je tudi njen novi šef, Aleš Šabeder. Je direktor novega Urada za nadzor, kakovost in investicije, hkrati pa tudi član svetov zavodov UKC MB in Onkološki inštitut LJ. (vir, tč. 19).

To, da spotoma v odgovoru na poslansko vprašanje, zasledimo še enega multipraktika in operativca Roberta Goloba, Andreja Ribiča, je samo še češnjica za zraven. (O tem kdaj drugič.)

A vrnimo se nazaj k Alešu Šabedru.

Šabeder torej po novem nadzoruje samega sebe. Urad RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu naj bi imel nalogo nadzora nad poslovanjem javnih zavodov v zdravstvu. Kot član sveta zavoda je tako hkrati (!) odgovoren za nadzor delovanja zavoda, sprejma oz. potrjuje letna poročlila s finančnim poročilom in planom …

Ministrstvu za zdravje se to ne zdi nič posebej spornega. Le bodočega šefa urada napoti na prakso, da naj se izloča iz postopkov v javnih zdravstvenih zavodih, katerih član nadzornega sveta je.

V odgovoru na poslansko vprašanje že avgusta lani (vir) namreč zapiše, da:

” Pri ugotavljanju nasprotja interesov torej ne moremo govoriti o potencialnem nasprotju, temveč se presojajo konkretne okoliščine v posameznem postopku. Vprašanje se ne nanaša na noben konkretni postopek, v katerega bi bil vpleten v. d. direktorja urada, zato se podrobneje o tem ni mogoče izreči. Je pa nujno, da se v. d. direktorja urada, kadar bo urad opravljal nadzor nad delom članov svetov javnih zdravstvenih zavodov, katerih član je v. d. direktorja urada, iz teh nadzorov v celoti izloči. Vlada RS pa ob tem še poudarja, da mora direktor urada kot uradna oseba in kot predstojnik državnega organa v vsem zasledovati javni interes, tj. zakonito, učinkovito in stabilno delovanje zdravstvenih zavodov, vključno z gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev.”

Zanimivo.

Vlada Roberta Goloba je torej takoj ukinila urad, ki naj bi vnesel transparentnost v cene medicinske opreme in pripomočke po Sloveniji.

Ob tem je vzpostavila nek nov urad, ki pa do danes nima nobene vsebine, ima pa zagotovljen denar.

Vodja tega urada nadzoruje slovenske razmere v zdravstvu, hkrati pa nadzoruje še sebe v dveh večjih zdravstvenih centrih v državi.

Za konec seveda sledi logično vprašanje: Kdo po novem nadzoruje cene in marže v zdravstvu?

Sistemsko več nihče. Marže so ponovno svobodne.

Miha Kovač

By A.K.

4 thoughts on “Bešič Loredan, Šabeder in osvobojene marže v zdravstvu”

Komentar: