Bešič Loredan: zdravstveni sistem je sistemsko dober organizacijsko pa ne, korupcija je velika težava

Bešič Loredan: zdravstveni sistem je sistemsko dober organizacijsko pa ne, korupcija je velika težava

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je predstavil napovedano in težko pričakovano analizo slovenskega zdravstvenega sistema. Minister je prepričan, da je sistem sistemsko dober, organizacijsko pa ne. Veliko težavo predstavlja korupcija.

Kot je povedal minister, je cilj učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen zdravstveni sistem, v katerem so vsi izzivi rešljivi. Razlog, da analizo predstavljajo šele sedem mesecev po volitvah, je v tem, da so toliko časa porabili za zbiranje podatkov, ki niso centralizirani. 

Ključni poudarki analize stanja slovenskega zdravstva:

• Po številu zdravnikov se Slovenija uvršča pod povprečje. Po številu aktivnih medicinskih sester smo nad povprečjem v EU.
• Vsem prebivalcem zagotoviti enakopraven dostop do enake kvalitete zdravstvenih storitev, kadar jo potrebujejo, ne glede na družbeni status, regijo, starost in spol. Nič ne sme vplivati na dostopnost zdravljenja, ko ga vsak potrebuje.
• Slovenija je dala v zadnjih letih 29 % več denarja za zdravstvo. Denar za zdravstvo se torej povečuje. Rast zdravstvenih izdatkov za prebivalca celo presega rast BDP. Brez ukrepov bo denarja za zdravstvo zmanjkalo v 15 letih.
• Nadzora nad tokom denarja v zdravstvenem sistemu ni. Bolnišnice so vedno v minusu, če država ne poseže z denarjem iz proračuna, vsi ostali deležniki, lekarne, psihiatrične bolnišnice, zdravstveni domovi, pa so kumulativno gledano v plusu. Od 2017 do 2022 bolnišnice v kumulativi v milijonskih izgubah, 180 milijonov skupaj, ostali deležniki kažejo 200-milijonski presežek.
• Število zaposlenih v zdravstvu narašča, je pa manj srednjih medicinskih sester; sester sicer več, zdravnikov pa manj od povprečja EU.
• Do konca leta rešitev za spremembe koncesij, s 1. 1. 2025 ukinitev obstoječe oblike dopolnilnega zavarovanja.

Program preobrazbe

• Sistem mora biti digitaliziran, načrtovan in transparenten. “Če bo sistem transparenten, javen, se bo veliko korupcijskih tveganj in interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi,” je prepričan Bešič Loredan.
• Digitalizacija po estonskem modelu, zakonodaja bo pripravljena v treh mesecih, cilj je 1. 1. 24 imeti e-karton, zbiranje in enotni prikaz podatkov in dostopnost tega kartona slehernemu prebivalcu. Vsak lahko svoje podatke gleda in tudi vidi, kdo je v ta sistem gledal.
• Reforma plačnega sistema: do 1. aprila oblikovan samostojen steber za zdravstvo in socialno varstvo (kot celota, ne za zdravnike posebej), implementacija 1. 1. 24.
• V šestih tednih verificirati podatke o neopredeljenih pacientih.
• prenova strukture ZZZS po zgledu estonskega modela. Prenovljeni zavod naj bi postal središčna točka zdravstvenega sistema, sistem pa bo digitaliziran in transparenten. Na tem področju minister napoveduje zakonodajo v dveh mesecih.
• Ključna naloga reforme je temeljno obravnavo vrniti specialistom družinske medicine in pediatrom, specialisti na sekundarni in terciarni ravni morajo začeti opravljati svoje delo. “Na primarni ravni je treba oskrbeti 80 odstotkov vseh, pritisk na urgentne centre se mora zmanjšati,” meni minister.
• Cilj je finska vizija zdravstvene reforme. Da na primarni ravni dobijo pacienti praktično vso oskrbo. Poskrbeti moramo za mlado, delovno aktivno in starejše prebivalstvo.
• Ustanovitev agencijo za nadzor nad licencami, nad izvajanjem storitev itn. po finskem vzoru. 1. 1. 24. je rok za izvedbo.
• Univerzalno zavarovanje namesto osnovnega in dopolnilnega. To bo časovno zadnji korak pri reformi, ko bodo imeli vse druge podatke
• Časovnico za pripravo nekaterih drugih sprememb. Minister je napovedal odločitve o spremembah pri koncesijah, najpozneje do konca leta standarde in normative za vse poklice v zdravstvu, s 1. januarjem 2025 pa ukinitev obstoječe oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

vir Foto: Vlada RS Twitter

Ne spreglejte…

ZZZS zavrača očitke vlade o prikrivanju podatkov in odtekanju milijonov

ZZZS zavrača očitke vlade, da je največja težava v zdravstvu, in prst usmerja v izvajalce. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar se je odzvala na očitke vlade, da je ZZZS največja težava v slovenskem zdravstvu, v katerem se po oceni vlade izgubi 4,5 milijarde evrov… več tukaj.