Ameriški predsednik Joe Biden in voditelji z Zahoda so včeraj uvedli nov sklop ukrepov za soočenje z regionalno migracijsko krizo.
Bidenova administracija je deklaracijo o migraciji naznanila kot osrednji del vrha Amerik, ki ga gosti ZDA. Pri razkritju načrta se jim je pridružilo 20 držav. V zaključku zadnjega dne vrha je Bela hiša promovirala vrsto programov za migrante, o katerih so se dogovorile države. Kot opazovalka je bila tam tudi Španija, ki je obljubila bolj sodelovalen pristop. Analitiki pa dvomijo, da so obljube dovolj smiselne, da bi z njimi prišlo do bistvenih sprememb.
Ukrepi
Omenjeni ukrepi vključujejo Združene države in Kanado. Zavezujejo se, da bodo sprejeli več tujih delavcev, da bodo ljudem iz revnejših držav zagotovili poti za delo v bogatejših, in drugih državah, ki se strinjajo z večjo zaščito za migrante. Glede na izjavo Bele hiše bo tudi Mehika sprejela tudi več srednjeameriških delavcev.
Slaba udeležba vrha
Vrha se je udeležilo manj kot dvajset držav, pa še to so dosegli po več dneh ameriškega pritiska. To je eden od znakov napetosti, ki je omamila vrh in spodkopavala prizadevanja Bidena, ki želi ponovno uveljaviti vodstvo ZDA in se zoperstaviti naraščajočemu gospodarskemu vplivu Kitajske.
Sporočilo Bidna je zameglilo bojkot več voditeljev, vključno z mehiškim predsednikom. Protest je bil posledica tega, ker je Washington izključil leve ameriške antagoniste Kubo, Venezuelo in Nikaragvo.
Ob otvoritvi vrha v četrtek so voditelji iz Argentine in Belizeja Bidenu očitali seznam gostov in poudarili izziv, s katerim se sooča svetovna velesila pri ponovni vzpostavitvi statusa med revnejšimi sosedi. V petek so se kritikam pridružili še Čile, Bolivija, Bahami, Sveta Lucija, Barbados ter Antigva in Barbuda.
Američani so se do zadnje minute trudili, da bi prepričali skeptične vlade, naj podprejo načrt. Voditelji so v deklaraciji “okrepili nacionalna, regionalna in hemisferska prizadevanja za ustvarjanje pogojev za varne, urejene, humane in redne migracije”.
Biden v sodelovanju z voditelji vztraja, da “nezakonita migracija ni sprejemljiva” in izrazil upanje, da se bodo načrtu pridružile tudi druge države. Nekatere navedene pobude Bele hiše, so bile napovedane že prej. Bidenovi pomočniki so načrt za priseljevanje delno že uvedli, da bi z njim olajšali pomanjkanje delovne sile v ZDA.
Odsotnost voditeljev Gvatemale, Hondurasa in Salvadorja, severni trikotnik, iz katerega prihajajo številni migranti, je sprožila dvome, kako učinkovite bodo obljube. Amerika vztraja, da slaba udeležba Washingtonu ni preprečila, da bi dosegel rezultate.
Izjava zajema zaveze številnih držav, vključno z Mehiko, Kanado, Kostariko, Belizejem in Ekvadorjem. Obljub Brazilije, najbolj naseljene države Latinske Amerike ni bilo. Objava prav tako ni vključevala nobenih zavez ZDA za dodatne delovne vizume za Mehičane. Španija se je zavezala, da bo število delovnih poti za Honduras podvojila, je sporočila Bela hiša. Madridski začasni delovni program vključuje 250 ljudi s Hondurasa, kar kaže na majhno povečanje.
Zajezitev nezakonitih migracij je za Bidna prednostna naloga.
Vir: Reuters
Foto: Reuters
