Azijske delnice nihajo pred zasedanji centralnih bank, dolar stabilen
Bitcoin, največja kriptovaluta na svetu, se je v zadnjih dneh približal rekordni vrednosti. V ponedeljek je dosegel 107.821 dolarjev, nazadnje pa je znašal 106.041 dolarjev. Trg kriptovalut ostaja razgiban od volitev v ZDA novembra, ko trgovci pričakujejo bolj ugodno regulativno okolje s strani nove Trumpove administracije. V letošnjem letu se je vrednost bitcoina povečala za 150 odstotkov.
Azijski delniški trgi so v torek večinoma zabeležili rast, medtem ko je dolar ostal stabilen, navaja Reuters. Trgovci so usmerili pozornost na prihajajoča zasedanja centralnih bank, ki bodo določila nadaljnje obrestne mere. Pričakuje se, da bo ameriška centralna banka znižala obrestno mero, Japonska centralna banka bo ohranila obstoječe stanje.
Delniški trgi med vzponi in padci
Na azijskih trgih so delnice beležile različne rezultate. Avstralski borzni indeks se je zvišal za 0,75 odstotka, japonski Nikkei za 0,26 odstotka, medtem ko so tehnološko zahtevne tajvanske delnice pridobile 0,5 odstotka. MSCI-jev najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske se je povečal za 0,18 odstotka. Indeks naj bi letos dosegel 10-odstotno rast, kar bi bila njegova najboljša letna uspešnost po letu 2020.
Kitajske delnice so bile pod pritiskom, saj so podatki o potrošnji novembra pokazali upočasnitev, večjo od pričakovane. Hongkonški indeks Hang Seng je padel za 0,4 odstotka, medtem ko so delnice na celinski Kitajski v torek izgubile 0,13 odstotka vrednosti. Analitiki opozarjajo, da bo za stabilizacijo potrebnih več spodbujevalnih ukrepov.
Tony Sycamore, analitik pri IG, poudarja, da ostaja kitajski stanovanjski trg kljub nedavni politični podpori šibak: “Verjetno bo Kitajska uvedla več spodbud, vendar šele po razkritju podrobnosti ameriških carin v začetku prihodnjega leta.”
Južnokorejski indeks Kospi je padel za 0,57 odstotka in tako letos izgubil približno 7 odstotkov vrednosti. Južna Koreja je tako najslabše delujoči trg v Aziji, kar pripisujejo političnim pretresom po suspenzu predsednika Yoon Suk Yeola.
Prihajajoče odločitve centralnih bank
Ta teden se bodo sestale številne centralne banke, med njimi ameriški Fed, Bank of England, Japonska centralna banka (BOJ) in centralne banke Švedske, Norveške, Indonezije in Tajske. Medtem ko večina pričakuje, da bodo BOJ, Bank of England in Bank of Thailand ohranile trenutne obrestne mere, naj bi švedska Riksbank znižala obrestne mere. Indonezijska centralna banka pa bo morda zvišala obrestne mere za podporo rupiji, ki je trenutno blizu najnižje vrednosti v štirih mesecih.
Posebna pozornost bo usmerjena na ameriški Fed, ki bo v sredo predvidoma znižal obrestne mere za 25 bazičnih točk. Analitiki ocenjujejo, da obstaja 37-odstotna možnost, da bo prihodnje leto prišlo le do enega znižanja obrestnih mer za 25 bazičnih točk ali sploh nobenega. To je občutno več kot prejšnji teden, ko je verjetnost znašala 21 odstotkov.
Valute in surovine
Indeks dolarja, ki spremlja gibanje ameriške valute glede na šest glavnih svetovnih valut, je ostal stabilen pri 106,77 točke. Letos je dolar pridobil 5 odstotkov vrednosti. Japonski jen je zadnjič znašal 154,085 za dolar, pri čemer večina ekonomistov pričakuje, da BOJ ne bo dvignila obrestnih mer.
Evro je zdrsnil na 1,05207 dolarja, kar predstavlja skoraj 5-odstotni padec v letošnjem letu. Britanski funt je bil stabilen pri 1,2689 dolarja.
Na trgu surovin so cene nafte rahlo padle. Zahodnoteksaška nafta WTI je izgubila 0,23 odstotka in dosegla 70,55 dolarja za sod, medtem ko je cena Brenta padla za 0,15 odstotka na 73,82 dolarja za sod. Cene nafte so pod pritiskom zaradi skrbi glede kitajskega povpraševanja.
Cena zlata se je zvišala na 2.656,71 dolarja za unčo, kar pomeni 29-odstotno rast v letošnjem letu – najmočnejšo od leta 2010.
Portal24; Foto: Pixabay
