Bloomberg: Francozi postavili ultimat, Berlin izgublja živce – spor, ki si ga Evropa ne more privoščiti
Francija je postavila ultimat, na katerega je Nemčija odgovorila z maščevanjem, kar je poslabšalo že tako zapleteno situacijo, ki jo je sprožila kombinacija energetske krize v regiji in prehoda Evropske unije na zelene tehnologije. Medtem ko večina razprav obravnava vlogo jedrske energije v prihodnji energetski strategiji Evrope, je osrednje vprašanje spora, kje se nahaja industrijsko središče regije. Kljub temu, da so cene padle z rekordnih vrednosti v preteklem letu, so se stališča držav še bolj polarizirala. Francija in Nemčija iščeta načine, kako se soočiti s tem izzivom, medtem ko Evropa poskuša doseči ogljično nevtralnost, poroča Bloomberg.
“Vladi v Parizu in Berlinu želita zagotoviti elektriko po najnižji možni ceni,” pravi Christian Egenhofer, višji raziskovalec pri think tanku CEPS v Bruslju. “To je skoraj vprašanje političnega preživetja.”
Po protestih ‘rumenih jopičev’ v Franciji pred petimi leti ostajajo cene energije eksplozivna tema za predsednika Emmanuela Macrona in njegovo vlado. Pod pritiskom je tudi koalicija kanclerja Olafa Scholza v Nemčij. Njihova podpora je po spomladanski površni reformi za odvajanje ogrevanja domov in stanovanj s fosilnimi gorivi, namreč izhlapela. Opozicijske stranke v obeh državah zdaj lovijo to energijo.
EU si težko privošči dolgotrajen konflikt znotraj svojega industrijskega jedra. Protiinflacijski zakon ameriškega predsednika Joeja Bidna je sprožil zaskrbljenost, da ZDA odganjajo naložbe. Nedavna preiskava kitajskih subvencij proizvajalcem električnih vozil pa odraža vse večjo zaskrbljenost zaradi konkurenčne grožnje, ki jo predstavlja azijska velesila.
Nesoglasja glede zelenega dogovora
Nesoglasja glede cen energije so le en vidik napetosti med državama. Francija in Nemčija se ne strinjata glede temeljnih elementov zelenega dogovora. Prvič, Nemčija je ohranila določbo o prepovedi vozil z motorji z notranjim zgorevanjem do leta 2035 zaradi izjem, povezanih s t.i. e-goriva. Po tem si je Francija prizadevala za podobno izjemo, tokrat povezano z jedrsko energijo kot del zakona o obnovljivi energiji.
Zdaj želi Francija pridobiti prednost s prenovo pravil trga električne energije v Evropski uniji. Francija bi s slednjim podaljšala življenjsko dobo svojih starajočih se jedrskih reaktorjev, ki so obremenjeni z dolgovi. Če bo uspešen, bo načrt dejansko omogočil vladi, da zagotovi večjo stabilnost za državno podjetje Electricite de France SA (EDF) in izkoristi nove vire financiranja za podaljšanje življenjske dobe francoskih reaktorjev.
In to francosko komunalno podjetje nujno potrebuje novo finančno injekcijo. EDF pravi, da bo morda moral vložiti 25 milijard evrov na leto za podaljšanje delovanja 56 reaktorjev iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja, izgradnjo novih jedrskih reaktorjev ter vetrnih in sončnih elektrarn ter splošno posodobitev omrežja. Težava je v tem, da energetskega giganta bremeni že 65 milijard evrov dolga.
Berlin pobudo blokira. Nemčija se namreč trudi obnoviti lasten energetski sistem po lanski prekinitvi ruskega plina in morebitni zaustavitvi vseh jedrskih reaktorjev. Največje evropsko gospodarstvo je zaskrbljeno, da bo Francija, če Pariz dovoli EDF, da prodaja električno energijo pod tržno ceno, nelojalno znižala cene energije v Nemčiji.
“Točka nestrinjanja je, da je francoska energetska infrastruktura v državni lasti,” je v Rostocku dejal nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck. To je bil pravzaprav odgovor francoskemu kolegu Brunu Le Mairu, ki je pred tem dejal, da je jedrska energija za njegovo državo ‘rdeča črta’.
Naložbe gredo drugam
Brez zanesljivega dostopa do cenovno dostopne energije se Nemčija boji, da bodo podjetja, ki porabijo veliko energije, vlagala drugam. Bojijo se, da bodo “izgubili to industrijsko bazo”, je dodal Habeck. “Ne želim reči, da ima Francija jedrske elektrarne, ampak da lahko operaterji jedrskih elektrarn ponudijo energijo po cenah, nižjih od tržnih.”
Razlog za skrb vsekakor ostaja. Ker so cene energije še vedno visoke, zanesljivost oskrbe pa je vprašljiva, država se namreč poskuša odvaditi odvisnosti od premoga. Francija je v zadnjih dveh letih pritegnila skoraj 50 odstotkov več projektov neposrednih naložb kot Nemčija.
Zaupanje v uspeh nemške energetske tranzicije (ki vključuje tvegano širitev na vodik) je med nemškimi poslovneži strmo padlo. Kar tretjina proizvajalcev razmišlja o selitvi v drugo državo ali pa je ta proces že začela, kaže raziskava nemške gospodarske zbornice. In Francija jim je pripravljena ponuditi vse.
Največji nemški proizvajalec aluminija Trimet je moral lani zaradi energetske krize zmanjšati proizvodnjo. Toda usoda se je obrnila tudi za eno od njihovih topilnic v Saint-Jean-de-Mauriennu v jugovzhodni Franciji, in sicer potem ko je EDF junija francoskim tovarnam Trimeta ponudil novo 10-letno pogodbo za moč pod tržno. Nizkocenovna jedrska energija v Franciji je Trimetu omogočila napredek pri ‘zeleni preobrazbi’, je takrat dejal izvršni direktor Philipp Schlüter.
“Industrijska konkurenca je pomemben element v pogovorih med Nemčijo in Francijo,” pravi Kristian Ruby, generalni sekretar evropskega združenja energetskega sektorja Eurelectric.Nemčija se sooča tudi z dejstvom, da ima lahko Francija v prihodnjih letih cenejšo elektriko iz svojih jedrskih elektrarn.
Subvencioniranje cen energije za industrijo
Da bi se odzval, je Habeck predlagal začasno subvencioniranje cen energije za industrijo, vendar ta ideja še vedno ni široke podpore. Tveganje tega načrta je nadaljevanje podpiranja neučinkovitih proizvajalcev in upočasnitev prepotrebnega prehoda na čisto energijo, pravi Claudia Kemfert. Kemfert je strokovnjakinja za energijo na nemškem inštitutu za gospodarske raziskave v Berlinu.
“Nemške ambicije po subvencioniranju cene električne energije za industrijo so prav tako napačne kot francoske. Obe državi bi se morali dogovoriti za čim hitrejši prehod na obnovljive vrste energije,” pravi Kemfert.
Pritisk v Parizu se kopiči, ker se konec leta 2025 izteče tamkajšnji zakon, ki EDF zavezuje k prodaji velikih količin elektrike z velikim popustom.
Višji svetovalec francoske vlade pravi, da bodo v skladu z novimi predpisi, ki bodo kmalu uvedeni, prihodnje cene v Franciji sčasoma podobne tistim v Nemčiji. Državi pa bi se naj najverjetneje dogovorili o podobnih cenah električne energije za svoje industrije.
Vendar sta državi na različnih straneh te energetske razprave. Njune razlike pa je skoraj nemogoče premostiti. Medtem ko je Nemčija sčasoma zaprla vse svoje preostale reaktorje, Francija dobi približno dve tretjini električne energije iz jedrskih elektrarn. Toda ta sistem nujno potrebuje nadgradnjo in niz izpadov, ki so lani povzročili rekordno zvišanje cen električne energije v Franciji, poudarja, kako nujna je obnova.
Medtem ko se Francija in Nemčija še naprej prepirata, se čas za dosego dogovora izteka. Če spor ne bo rešen do konca tega leta, bi volitve v Evropski parlament prihodnje leto lahko ustavile napredek v pogovorih. Medtem druge industrijske sile ne mirujejo.
“Spor med državama ni dober za Evropo,” je dejal Henrik Ahlers, vodja svetovalnega podjetja EY v Nemčiji. Namesto tega bi moral biti blok edinstven, ko gre za tekmovanje s Kitajsko in ZDA.
vir Foto: Scholz, von der Leyen, Macron/ Wikimedia/Dati Bendo
