Bo kanal C0 dolgoročno varen? Strokovnjaki opozarjajo na tveganja

ByMiha D. Kovač

3. februarja, 2025 ,
Gradnja C0 kanala [Foto: Nova24Tv]

Bo kanal C0 dolgoročno varen? Strokovnjaki opozarjajo na tveganja

Gradnja povezovalnega kanala C0 v Ljubljani se bliža koncu, vendar projekt še vedno povzroča polemike in pomisleke, predvsem zaradi njegove umeščenosti v območje ljubljanskega vodonosnika. Mestna občina Ljubljana čaka na zadnje gradbeno dovoljenje, s katerim bi zaključila gradnjo, projekt pa naj bi odpravil več tisoč greznic v regiji. Po poročanju MMC RTV SLO se pojavljajo kritike, da kanal C0 ne sledi sodobnim trendom upravljanja z odpadnimi vodami in bi bilo treba premisliti o bolj trajnostnih rešitvah.

V občini Medvode je večina naselij že priključena na kanalizacijsko omrežje, izjema pa ostajajo naselja v krajevni skupnosti Pirniče, ki še vedno čakajo na priključitev na kanal C0. Gre za nekaj več kot tisoč gospodinjstev, katerih greznice pogosto ne ustrezajo okoljskim standardom. “Ne smemo si zatiskati oči, saj je dejstvo, da večina greznic ni neprepustnih, zato odplake iz območja krajevne skupnosti Pirniče pronicajo v podtalnico in naprej v reko Savo,” so sporočili iz občine Medvode. Dodali so, da si želijo, da bi se “politično motivirano oviranje projekta” končalo.

Po poročanju MMC RTV SLO je Mestni občini Ljubljana za dokončanje manjkalo še 128 metrov od skupno 12,1 kilometra dolgega kanala, ki bo odpadne vode iz Medvod in Vodic pripeljal do centralne čistilne naprave v Zalogu. V celoti naj bi bilo zaradi kanala C0 ukinjenih kar 6400 greznic, od tega 4500 na območju Ljubljane in 1900 v Medvodah in Vodicah. Projekt poteka v okviru kohezijskega programa Čisto zate, ki ga je Evropska komisija podprla leta 2017 z ocenjenimi stroški 111 milijonov evrov, pri čimer naj bi 70 milijonov prispevala EU.

Strokovna opozorila o varnosti kanala

Projekt podpira tudi Nataša Atanasova z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki poudarja, da odprava greznic in gradnja kanalizacije sledita evropskim smernicam. Kljub temu dodaja, da se zdi, da je bil kanal C0 “izveden nekoliko na silo, prav zaradi pridobitve evropskih sredstev.” Poudarja, da ni nenavadno, da se projekti v Sloveniji forsirajo zaradi evropskega financiranja, ključen pa postane vprašanje vzdrževanja.

Eden največjih pomislekov ostaja dejstvo, da kanal poteka čez ljubljanski vodonosnik. “Nerealno je govoriti, da je kanal C0 absolutno varen. Absolutne varnosti ni. Tudi če predpostavimo, da bo izgradnja popolna in cev nepropustna, se vprašajmo, kaj bo čez 10 ali 50 let. To je bistveno vprašanje,” je za MMC dejala Atanasova. Opozarja, da kanal teče skozi depresijski lijak vodarne Kleče, kar pomeni, da bi v primeru onesnaženja voda hitro prišla v vodovodno omrežje.

Podražitev in protesti

Po poročanju MMC RTV SLO se je vrednost projekta v zadnjih letih povečala za 5,6 milijona evrov. Sprva je bil ocenjen na 14,1 milijona evrov, kasneje pa se je podražil zaradi dodatne varnostne infrastrukture in rasti stroškov. Ljubljanski župan Zoran Janković je odgovornost za podražitev pripisal protestnikom, saj so dodatni stroški nastali tudi zaradi varovanja gradbišča.

Gradnja kanala se je zavlekla tudi zaradi pritožb, saj upravna enota še vedno ni izdala zadnjega gradbenega dovoljenja. Nasprotniki projekta se pritožujejo na različne pravne institucije, tudi na upravno sodišče. Mestna občina Ljubljana lahko gradnjo sicer nadaljuje na lastno odgovornost, a brez pravnomočnega dovoljenja kanala ne bi smela začeti uporabljati.

Vprašanje trajnosti in sodobnih rešitev

Po poročanju MMC RTV SLO so bile pri gradnji upoštevane nekatere varnostne rešitve, kot so cevi iz centrifugiranega poliestra s predvideno življenjsko dobo 150 let ter dodatne monitorinške vrtine za spremljanje kakovosti podzemne vode. Kljub temu Atanasova opozarja, da se sodobni pristopi pri ravnanju z odpadnimi vodami spreminjajo. “Zdi se, da se je pri dolgoletnem nastajanju projekta ni upoštevala sprememba paradigme upravljanja z vodami,” opozarja.

V sodobnih evropskih praksah postajajo decentralizirani kanalizacijski sistemi in lokalne čistilne naprave vse bolj pogosta izbira. Prav tako se vse bolj spodbuja ločeno zbiranje padavinske in komunalne odpadne vode, saj mešani sistemi, kot je kanal C0, ob večjih nalivih lahko povzročijo prelivanje neočiščenih voda v okolje.

Pravne in okoljske dileme

Poleg okoljskih pomislekov je projekt obremenjen tudi s pravnimi vprašanji. Po poročanju MMC RTV SLO je bila presoja vplivov na okolje v letih 2015 in 2016 opredeljena kot nepotrebna, kar so kasneje nekateri nekdanji ministri, vključno z Juretom Lebnom in Simonom Zajcem, ocenili kot napako. “Tak projekt bi moral imeti celovito presojo vplivov na okolje že na začetku,” je dejal Zajc.

Mestna občina Ljubljana je gradbena dovoljenja za kanal C0 pridobivala postopoma, saj je projekt razdelila na osem odsekov. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko šlo za t.i. “salami slicing” oziroma drobljenje projekta, s čimer se izogne celoviti okoljski presoji. Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja opozarja: “Najmanj, kar bi bilo za pričakovati, je, da bi bil projekt obravnavan kot celota.”

Portal24; Foto: Nova24Tv