Bo leto 2024 za vedno spremenilo podnebno realnost?

Poletje v mestu [Foto: Freepik]

Bo leto 2024 za vedno spremenilo podnebno realnost?

Leto 2024 se bo v zgodovino skoraj zagotovo zapisalo kot najtoplejše leto, kar jih je bilo kdaj zabeleženih. Po podatkih Evropske službe za podnebne spremembe Copernicus bo globalna povprečna temperatura letos presegla mejo 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo (1850–1900), kar pomeni prelomen trenutek v zgodovini boja proti podnebnim spremembam. Medtem ko Pariški sporazum iz leta 2015 določa omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C kot ključni cilj, letošnje leto nakazuje, da ta cilj postaja vse težje dosegljiv.

Podatki kažejo, da bo povprečna globalna temperatura letos za 1,55 °C višja od ravni iz predindustrijske dobe, navaja Yahoo News. Ta prag velja za simbolno mejo, po kateri so negativni učinki podnebnih sprememb, kot so ekstremni vremenski dogodki in dvig morske gladine, še bolj izraziti. Kljub temu, da se Pariški sporazum osredotoča na dolgoročni trend, presežek praga v posameznem letu jasno ponazarja resnost podnebne krize. To je opozorilo, da trenutna hitrost ukrepanja ni zadostna za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb.

Phil Thompson, izvršni direktor podjetja Balance Power, poudarja: „Ni pravilno reči, da svet opušča omejitev 1,5 °C. Bolj natančno bi bilo reči, da priznavamo, da doslej nismo storili dovolj, spremembe pa so prepočasne, da bi ta cilj dosegli. Osredotočiti se moramo na omejitev presežka in ohranitev temperature čim nižje nad to mejo.“

Zagon prehoda na obnovljive vire energije

Kljub temni sliki globalnega segrevanja obstajajo pozitivni znaki. Po mnenju Tomerja Shalita, ustanovitelja storitve ClimateView, je zagon prehoda na obnovljive vire energije že neustavljiv. „Svet je danes zelo drugačen kot pred osmimi leti. Vsak dan se zgradi sončnih kolektorjev v vrednosti jedrske elektrarne, globalne naložbe v čisto tehnologijo pa so dvakrat višje od naložb v premog, nafto in plin,“ pravi Shalit. „Vprašanje ni več, ali se bo to zgodilo, temveč kako hitro.“

Ali je še mogoče obrniti trend?

Profesor Paul Halloran z Univerze v Exeterju meni, da je kljub presežni meji 1,5 °C še mogoče obrniti trend segrevanja, če se sprejmejo drastični ukrepi. „Da bi to dosegli, moramo do sredine stoletja doseči neto ničelne emisije in nato iz ozračja odstranjevati ogromne količine CO2,“ pravi Halloran. To bi zahtevalo obsežne projekte obnove naravnih ponorov ogljika, kot so gozdovi in morski ekosistemi. Zahtevalo pa bi tudi razvoj novih tehnologij za odstranjevanje CO2.

Halloran opozarja, da je uresničitev teh ciljev izjemno zahtevna: „Tehnologije in pristopi, ki bi omogočili odstranjevanje približno 20 odstotkov trenutnih emisij letno, še niso zadostno razviti ali razširjeni. Kljub temu pa lahko nujna dekarbonizacija zmanjša, kako daleč presežemo 1,5 °C, saj vsaka desetinka stopinje manj zmanjšuje tveganje nevarnih prelomnih točk.“

Simon Bones z Univerze v Bristolu meni, da je presežek meje 1,5 °C opozorilni znak, vendar ne pomeni, da je boj izgubljen. „Vse podnebne znanosti jasno kažejo, da višje temperature prinašajo večje nevarnosti, tako zaradi ekstremnega vremena kot manj opaznih premikov, ki vplivajo na ljudi, podjetja in okolje,“ pravi Bones. Dodaja, da bi morali ta prag dojemati kot opomnik za nujne spremembe vedenja in zmanjšanje emisij.

Ključni izzivi in prihodnost

Podatki za prvih deset mesecev leta 2024 kažejo na rekordno visoke globalne temperature, ki jih skoraj ni mogoče omiliti v zadnjih dveh mesecih leta. Strokovnjaki, kot je Zeke Hausfather iz organizacije Berkeley Earth, opozarjajo, da smo „pospešeno presegli mejo 1,5 °C. Še naprej se bomo segrevali, dokler emisije ne bodo zmanjšane.“

Hkrati pa so potrebni globalni in usklajeni ukrepi, zlasti s strani največjih onesnaževalcev. Podjetja, kot je Genous, kažejo, da je ogljični odtis možno zmanjšati za do 30 odstotkov brez vpliva na kakovost življenja. Pri slednjem pa je ključno, da vsak posameznik prevzame odgovornost za svoja dejanja.

Letošnji presežek praga 1,5 °C je simbolni trenutek, ki bi moral služiti kot klic za prebujenje. Kljub izzivom še vedno obstaja priložnost za omejitev najhujših posledic podnebnih sprememb. Vsak delček stopinje, ki se mu izognemo, predstavlja korak k bolj varni prihodnosti. Globalna skupnost se mora zdaj osredotočiti na nujno dekarbonizacijo, trajnostne rešitve in skupno prizadevanje za stabilizacijo podnebja.

Portal24;

Foto: Freepik