Bo leto 2025 res reformno leto, kot napoveduje premier Golob?
Premier Robert Golob je napovedal, da bo leto 2025 reformno leto, saj je na programu več pomembnih reform: zdravstvena, pokojninska in stanovanjska reforma. Ob tem se bo stopnjevalo predvolilno vzdušje, čeprav bodo državnozborske volitve šele spomladi 2026.
V svoji poslanici ob dnevu samostojnosti in enotnosti je premier poudaril, da bo vlada nadaljevala z zdravstveno reformo, uvajala davčne spremembe, oblikovala pokojninsko reformo ter zaključila obnovo po uničujočih poplavah leta 2023. Poleg teh načrtov se vlada sooča z mednarodnimi izzivi in gospodarskimi prilagoditvami. Reformni načrti sicer sledijo podobnim obljubam preteklih let, vendar se do sedaj zdi, da je bil največji dosežek prenova plačnega sistema v javnem sektorju, ki je začela veljati z novim letom.
Plačna reforma in uvajanje davčnih sprememb
Od 1. januarja 2025 velja prenovljen plačni sistem za 190.000 zaposlenih v javnem sektorju. Nova plačna lestvica vključuje postopne dvige plač v naslednjih treh letih, kar naj bi poenotilo in izboljšalo sistem nagrajevanja. Poleg tega so s 1. januarjem začele veljati spremembe v šestih davčnih zakonih, katerih cilj je večja konkurenčnost gospodarstva, spodbujanje inovacij ter privabljanje delovne sile. Spremembe vključujejo višji DDV na sladke pijače, omejitve pri prenašanju davčnih izgub ter nižje zgornje meje za normirance. Opozicija je več sprememb podala v presojo ustavnemu sodišču, kar po navajanju MMC TV SLO ustvarja negotovost glede njihove dolgoročne uveljavitve.
Nepremičninski davek in stanovanjska politika
Med ključnimi napovedmi za leto 2025 izstopa uvedba nepremičninskega davka, ki bi obdavčil nepremičnine z 1,45 % posplošene tržne vrednosti. Davek naj bi bil namenjen predvsem razbremenitvi plač in izboljšanju dostopnosti stanovanj, predvsem za najemniške namene. Vlada načrtuje tudi gradnjo dodatnih najemniških stanovanj, pri čemer je za stanovanjski program v naslednjih desetih letih predvidenih milijardo evrov. Regulacija kratkoročnih najemov in izboljšanje dostopnosti stanovanj naj bi bila ključna elementa stanovanjske reforme.
Zdravstvena reforma in digitalizacija zdravstva
Zdravstvena reforma se osredotoča na jasno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter na digitalizacijo zdravstvenega sistema. Predlog zakona predvideva uvedbo nacionalnega eKartona, ki bi združeval zdravstveno dokumentacijo na enem mestu, in ustanovitev družbe za vzdrževanje tega sistema. Predvidene so tudi spremembe pri obračunavanju zdravstvenih prispevkov, ki bi postali progresivni. Po navajanju MMC TV SLO zdravstvena reforma že naleti na nasprotovanje, predvsem s strani zdravniških organizacij, ki opozarjajo na možnost odhodov zdravnikov iz javnega sektorja.
Pokojninska reforma in spremembe
Pokojninska reforma bo ena ključnih nalog vlade v letu 2025. Predlog predvideva zvišanje starostne meje za upokojitev z letom 2028, pri čemer bi se za posameznike z daljšo delovno dobo upokojitvena starost dvignila na 62 let, za ostale pa na 67 let. Poleg tega bi obdobje za izračun pokojninske osnove postopno podaljšali na 40 let, pri čemer bi izločili pet najmanj ugodnih let. Reforma naj bi tudi spremenila odmerni odstotek za izračun pokojnin ter povečala vlogo usklajevanja glede na rast življenjskih stroškov.
Politične aktivnosti in kadrovske menjave
Leto 2025 bo politično dinamično, saj bo zaznamovano z začetkom priprav na parlamentarne volitve. Obenem se obetajo številne kadrovske menjave, med drugim bo imenovan nov guverner Banke Slovenije, varuh človekovih pravic in dva nova ustavna sodnika. Po navajanju MMC TV SLO je pričakovati tudi napetosti med ključnimi političnimi akterji zaradi teh imenovanj. Volilni kongresi opozicijske stranke SDS in koalicijske Levice bodo dodatno okrepili predvolilno vzdušje.
Konec leta 2025 je predviden zaključek dveh velikih infrastrukturnih projektov: vzhodne cevi karavanškega predora in drugega tira železnice med Divačo in Koprom.
Portal24; Foto: Žan Kolman/KPV
