Bo Nemčija zaprla svoje meje? Pritisk na Scholza narašča
Nemčija, največja država Evropske unije in ključna članica schengenskega območja, se sooča z vse večjim pritiskom zaradi obvladovanja nezakonitih migracij. Vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza se sooča z naraščajočim nezadovoljstvom tako znotraj vladajoče koalicije kot tudi iz opozicijskih vrst. Pritisk za ponovno uvedbo stalnih mejnih kontrol okoli države, pa se zaradi slednjega povečuje. Ta razvoj dogodkov sproža strahove, da bi neuspeh Evropske unije pri učinkovitem nadzoru zunanjih meja lahko ogrozil celoten schengenski prostor, ki omogoča prost pretok ljudi med državami članicami.
Nemčija, skupaj z drugimi državami severozahodne Evrope, ostaja glavna destinacija za nezakonite migrante, ki vstopajo v Evropsko unijo iz Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Po podatkih iz leta 2023 je število nezakonitih vstopov v državo doseglo najvišjo raven v zadnjih sedmih letih. To je že lani jeseni spodbudilo začasno ponovno uvedbo mejnih kontrol z Avstrijo, Poljsko, Češko in Švico, vendar ti ukrepi očitno niso zadostovali.
Poziv k mejnim kontrolam
Opozicijska Krščanskodemokratska stranka (CDU) je zdaj pozvala k trajni vzpostavitvi strogih mejnih kontrol. Predsednik CDU Friedrich Merz meni, da bi takšen ukrep lahko bistveno izboljšal situacijo v državi, ne da bi to zahtevalo večje finančne vložke. Poziv Merca sicer odraža širši politični premik v Nemčiji in Evropi. CDU namreč tradicionalno zagovarja evropsko integracijo. Helmut Kohl, nekdanji kancler iz vrst CDU, pa velja za enega izmed očetov schengenskega območja.
CDU, ki je lani podpirala začasne mejne kontrole, je tudi zdaj tista, ki pritiska na vlado, da uvede trajne ukrepe. Čeprav je Scholzova Socialdemokratska stranka (SPD) hitro zavrnila predlog, pa liberalni partner v koaliciji, Svobodna demokratska stranka (FDP), presenetljivo podpira to idejo. Podatki kažejo, da so bili v obdobju ponovnega uvajanja začasnih mejnih kontrol med letošnjim nogometnim prvenstvom EURO med 7. junijem in 19. julijem odkriti številni nezakoniti prehodi. Vrnjenih je bilo več kot 6400 ljudi, aretiranih pa 275 domnevnih tihotapcev ljudi.
‘Kriminalci zlorabljajo svobodo gibanja’
Namestnik vodilnega poslanca CDU za evropske zadeve, Detlef Seif, je poudaril, da številke razkrivajo, kako kriminalci zlorabljajo svobodo gibanja. Slednje pa ogroža varnost državljanov. Opozoril je tudi na napačno razumevanje schengenskega duha kot brezpogojne svobode gibanja. Seif je pri tem izpostavil potrebo po učinkovitem nadzoru zunanjih meja EU. Ta pomanjkljivost se zdaj zrcali v nujnosti ponovne vzpostavitve notranjih mejnih kontrol.
Evropska ljudska stranka (EPP), katere pomembna članica je CDU, je bila glavni zagovornik novega migracijskega pakta EU. Pakt hje bil po več letih pogajanj sprejet v začetku leta 2023. Nacionalne konservativne skupine, kot sta ECR in ID, nasprotujejo paktu. Stranke menijo, da pakt ne zagotavlja zadostne zaščite zunanjih meja EU. Ironija je očitna: CDU zdaj žanje posledice lastnega delovanja, ne da bi se zavedala, kako se to ujema z njihovimi prejšnjimi stališči.
Nemčija ni osamljena v svojih prizadevanjih. Tudi druge evropske države so bile prisiljene ponovno uvesti začasne mejne kontrole, vključno s tistimi, ki so podprle migracijski pakt. Danska je nedavno sporočila, da razmišlja o uvedbi kontrol na svojih prehodih iz Švedske zaradi povečane čezmejne kriminalne dejavnosti, povezane z migrantskimi tolpami.
[Vir: The European Conservative]; Portal24; Foto: Demokracija
