Bo novi generalni sekretar Nata enak staremu?
Med tem, ko v Evropi divja vojna, se začenja tekma za naslednjega poveljnika Nata. Jens Stoltenberg je bil trdna roka, ko so zahodne prestolnice hitele pomagati Ukrajini pri odrivanju invazijskih ruskih čet. Septembra se mu izteče mandat, zato je ugibanj, kdo bi ga lahko nasledil, vse več.
Bi lahko bila ženska? Nekdo iz vzhodne Evrope?
Vojna Moskve močno otežuje odločitev, ki zahteva soglasje med voditelji 30 držav članic Nata.
Naslednji generalni sekretar mora držati ravnotežje pri spodbujanju prestolnic, da še naprej dobavljajo orožje Ukrajini in krepijo Natovo lastno obrambo. A se mora pri tem formalno izogibati konfliktu. Le malo jih opravi izbor za to zelo občutljivo vlogo.
“Splošni občutek,” je dejal nek višji Natov diplomat, je, da je “čas za svež zrak.”
Zavezniki lahko na koncu vendarle igrajo na varno in ostanejo pri Stoltenbergu.
Stoltenbergova karta
Visoki evropski diplomat je hrup okoli imen povzel v tri stopnje, razvrščene po intenzivnosti klepeta.
Podaljšanje Stoltenbergovega mandata je največkrat omenjena možnost.
Druga možnost vključuje nizozemskega premierja Marka Rutteja, estonsko premierko Kajo Kallas in britanskega obrambnega ministra Bena Wallacea.
Tretjo skupino redkeje omenjenih imen po besedah diplomata sestavljajo litovska premierka Ingrida Šimonytė, slovaška predsednica Zuzana Čaputova in predsednica Evropske komisije Nemka Ursula von der Leyen.
Ker so bili doslej vsi generalni sekretarji Nata moški, se vrši nekakšen pritisk, da se imenuje ženska.
“Čas je za žensko generalko. Če moški skušajo večno obdržati svoje položaje, pravična zastopanost žensk nikoli ne bo imela možnosti,” je dejal visoki Natov diplomat.
Nekateri zavezniki so si prizadevali za večjo regionalno raznolikost
Stoltenberg, ki je na položaju od leta 2014, je nekdanji norveški premier. Njegovi najnovejši predhodniki so bili Danci, Nizozemci in Britanci.
Mandat sedanjega generalnega sekretarja je bil podaljšan lanskega marca po ruski invaziji na Ukrajino. Mnogi uradniki zdaj verjamejo, da je še eno podaljšanje za Stoltenberga, četudi kratko, resna možnost.
Dolgoletni vodja velja za varen par rok. Kljub temu, da bi nekatere delegacije raje kmalu videle nov obraz, Stoltenberga še vedno dojemajo kot redkega visokega uradnika, ki zna ohraniti mirnost in se tudi v najhujših krizah držati scenarija.
Stoltenberg želi ostati
Če bi Stoltenbergu dali kratko podaljšanje, bi lahko prihodnja odločitev o zamenjavi naletela na konkurenco EU za najboljša delovna mesta leta 2024, da ne omenjamo prihajajočih predsedniških volitev v ZDA. Rezultat, ki bi se mu nekateri zavezniki raje izognili.
Tiskovni predstavnik Nata ni želel pojasniti Stoltenbergovih prihodnjih želja. Na vprašanje o tem vprašanju decembra je sedanji generalni sekretar za BBC dejal: “Zdaj sem osredotočen na svoje odgovornosti.”
“Ne špekuliram o tem, kaj se bo zgodilo po mojem mandatu,” je dodal.
Vzhodna fronta
Nekateri vidijo še posebej primerne kandidate iz vzhodne Evrope.
Že pred rusko invazijo na Ukrajino je bila prioriteta, da zavezništvo izbere generalnega sekretarja z vzhoda. Nekateri uradniki v regiji trdijo, da je vojna od takrat okrepila argumente za nekoga iz držav, kot sta Estonija ali Litva.
“Države vzhodnega krila že leta opozarjajo na grožnjo Rusije,” je dejal uradnik iz Baltika.
Baltski uradnik je dejal, da so države v regiji vodilne pri povečevanju vojaške porabe in spodbujanju zavezništva k izboljšanju obrambe.
“Zelo logično in streznjujoče bi bilo,” je nadaljeval uradnik, “če bi imeli nekoga, ki ima izkušnje v odnosih z Rusijo in ki razume rusko logiko in miselnost, da bi vodil severnoatlantsko zavezništvo.”
Slovakinja Čaputova kot vzhodna kandidatka izpolnjuje obe polji, čeprav se njeno ime v krogih zavezništev redkeje omenja.
Tiskovni predstavnik Čaputove je dejal, da je osredotočena na svojo trenutno službo. Dejal je, da je možnost, da bi Slovakinjo napotili na položaj v Natu, “močan odraz naših zunanjih in varnostnih odločitev.”
Druga osebnost, ki bi lahko bila v igri, je Klaus Iohannis, romunski predsednik. Lahko bi naletel na ovire iz sosednje Madžarske in na nasprotovanje tistih, ki bi imeli raje kandidatko.
Nekatere zahodne prestolnice trenutno ne bi podprle takšnih kandidatov, ker menijo, da so vzhod zavezništva, zlasti baltske države preveč pazljivi, ko v bližini divja vojna.
Sama Estonka Kallasova je zmanjšala pričakovanja in lokalnim medijem novembra povedala , da je “verjetnost, da bo dana takšna ponudba”, “izjemno nizka.”
Zahodna možnost
Zahodne države Nata so za nekatere zaveznice zanesljiv rezervni vir za morebitno vodstvo.
Wallace, britanski obrambni minister, je zelo cenjen je dejal, da bi bilo delo v Natu lepo. Vendar naj bi številne evropske prestolnice, zlasti Pariz nasprotovale imenu Londona in vztrajale pri kandidatu iz EU.
Eden možnih kompromisov, ki se pojavljajo v Bruslju, je še en nizozemski generalni sekretar. Nizozemski politiki so bili tradicionalno priljubljena izbira za to vlogo. Pred tem so bili na tem položaju tri mandate, ki so zajemali 21 let v zadnjih šestih desetletjih.
Nizozemci veljajo za resne glede obrambe, a ne tako kot Baltski. Kot možni kandidati krožijo imena sedanjega premierja Rutteja, podpredsednice vlade in finančne ministrice Sigrid Kaag ter obrambne ministrice Kajse Ollongren .
Na vprašanje o špekulacijah je Rutte dejal, da želi “povsem zapustiti politiko in narediti nekaj povsem drugega”. Nizozemska ministra zanimanja za službo nista izrazila.
Predsednica komisije von der Leyen, nekdanja nemška obrambna ministrica, je kandidatka, ki bi lahko pridobila podporo zahodnih prestolnic, nervoznih zaradi možnosti vodje z vzhodnega boka, vendar ni jasno, ali jo ta vloga zanima.
“Nikoli ne komentiramo takih špekulacij,” je dejal tiskovni predstavnik Komisije.
Čeprav je njen ugled v varnostnih krogih mešan, velja von der Leyen za močno možno kandidatko ne glede na to, če se čas uskladi in ne bo dobila drugega mandata predsednice Evropske komisije.
Med drugimi političarkami, ki so bile na volitvah, sta tudi zelo spoštovana kanadska podpredsednica vlade Chrystia Freeland in zunanja ministrica Mélanie Joly. Kljub temu uradniki pravijo, da ker se zavezništvo osredotoča na krepitev svoje obrambe, nizka obrambna poraba Ottawe in neevropski status pomenita, da Kanadčan verjetno ne bo dobil službe.
Med vsemi špekulacijami nekateri v zavezništvu zavračajo igro z imeni.
“To je bolj košarica imen, ki so komu padla na misel,” je dejal visoki evropski diplomat in dodal: “Moja domneva: Stoltenberg.”
vir Foto: Jens Stoltenberg Twitter
