Bo prepoved bencinskih in dizelskih motorjev do leta 2035 padla v vodo?
Evropska unija se sooča z resnimi izzivi pri uresničevanju ambicioznega cilja, da do leta 2035 prepove prodajo avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem. Načrt, ki je bil nekoč ključna prednostna naloga prejšnje Evropske komisije v boju proti podnebnim spremembam, se zdaj maje pod pritiski avtomobilske industrije, gospodarskih težav in političnih preobratov. Bruselj je nedavno popustil zahtevam proizvajalcev avtomobilov za blažje emisijske cilje, kar sproža vprašanja o prihodnosti tako imenovanega Zelenega dogovora.
V Douaiju, severnofrancoskem mestu, kjer stoji tovarna Renaulta, so se ta teden zbrali politiki in vodilni v industriji, da bi proslavili zmago avtomobilskega lobija. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala omilitev emisijskih ciljev za letošnje leto in zgodnejši pregled zakonodaje za leto 2035, kar je razveselilo proizvajalce, ki so se bali milijardnih kazni zaradi nedoseganja okoljskih standardov.
Politična zmaga avtomobilskih gigantov
Evropski proizvajalci avtomobilov so dosegli pomemben preboj, ko je Komisija privolila v njihove zahteve za večjo prizanesljivost. Namesto strogih ciljev, ki bi temeljili na letni prodaji, bodo zdaj emisije ocenjene na podlagi triletnega povprečja, kar olajša breme podjetjem, ki so počasneje uvajala okolju prijaznejše tehnologije. Po poročanju Politica je izvršni direktor Renaulta Luca De Meo, nekdanji predsednik evropskega avtomobilskega lobija ACEA, odigral ključno vlogo pri teh pogajanjih. V Douaiju je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Komisije, ki po njegovem odpira vrata “tehnološki nevtralnosti” – pristopu, ki ne favorizira zgolj električnih vozil na baterije, temveč dopušča tudi druge rešitve.
Švedski Volvo, ki je pod lastništvom kitajskega Geelyja je že močno stavil na elektrifikacijo, je izrazil razočaranje nad spremembami. “Tisti, ki so se pripravili, ne bi smeli trpeti zaradi popuščanja v zadnjem trenutku,” so zapisali v izjavi. Medtem Nemčija in Italija izkoriščata trenutek za promocijo alternativnih goriv, kot so e-goriva in biogoriva, kljub pomislekom glede njihove trajnosti in visokih stroškov.
Podnebni cilji na preizkušnji
Začetni zakon iz leta 2023, ki ga je podprla večina držav članic, je bil deležen ostrega nasprotovanja, zlasti Nemčije, ki je v zadnjem trenutku zahtevala izjeme. Zdaj, ko se politična pokrajina v Evropi spreminja, zakon postaja tarča populističnih in nacionalističnih gibanj. Evropska ljudska stranka (EPP), ki ji pripada von der Leyenova, je obljubila razveljavitev prepovedi, medtem ko je v Nemčiji Friedrich Merz s krščanskimi demokrati zmagal na volitvah prav z obljubami o zaščiti avtomobilske industrije. Po poročanju Politica češki evropski poslanec Filip Turek iz skupine Domoljubi za Evropo meni, da zadnje odločitve Komisije pomenijo “začetek konca” prepovedi iz leta 2035.
Zelene nevladne organizacije, kot je Transport & Environment, opozarjajo, da popuščanje avtomobilskemu lobiju ogroža celoten Zeleni dogovor. “Če zakonodajalci ne bodo ukrepali, bo podnebna politika umrla zaradi tisočih majhnih rezov,” je dejala Julia Poliscanova iz te organizacije. Kritiki pravijo, da bi morale države in proizvajalci več vlagati v prehod na električna vozila, namesto da se zatekajo k dragim in manj učinkovitim alternativam, kot so sintetična goriva.
Tehnološka nevtralnost ali izgovor za zastoj?
Pojem “tehnološke nevtralnosti”, ki ga zagovarjajo proizvajalci in nekateri politiki, je postal nova mantra v razpravi. Nemška avtomobilska zveza VDA in italijanski minister Adolfo Urso vztrajata, da bi morala zakonodaja dopuščati hibride in druge tehnologije, ki združujejo motorje z notranjim izgorevanjem z električnimi pogoni. A podnebne skupine opozarjajo, da hibridi še vedno proizvajajo emisije CO2, kar je v nasprotju z duhom zakona iz leta 2035. Po poročanju Politica zeleni poslanec Michael Bloss svari, da Komisija s tem “odpira Pandorino skrinjico”, ki bi lahko vodila v popolno razveljavitev prepovedi.
Francija, ki še naprej podpira dolgoročni cilj prepovedi, vidi omilitev letošnjih ciljev kot pragmatičen korak za pomoč industriji. Podpredsednik Komisije Stéphane Séjourné je v Douaiju poudaril, da bi globe proizvajalcem otežile prehod na čistejše tehnologije do leta 2035. Vendar pa zgodnejši pregled zakonodaje, ki ga je zahtevala industrija, odpira možnosti za nadaljnje oslabitve ali celo opustitev celotnega načrta.
Boj za prihodnost evropske avtomobilske industrije
Medtem ko se avtomobilski sektor bori z gospodarsko stagnacijo in konkurenco iz Kitajske, evropski zakonodajalci stojijo pred dilemo: kako uravnotežiti podnebne cilje z gospodarskimi interesi. Nemški poslanec Thomas Bareiß iz vrst krščanskih demokratov je za Politico izjavil, da so “emisijski cilji sami po sebi vprašljivi” in da ustvarjajo negotovost na trgu.
Nasprotniki zakona trdijo, da bi morala Evropa več pozornosti nameniti alternativam, kot so priključni hibridi, ki bi lahko ohranili delovna mesta in konkurenčnost industrije. Zagovorniki prepovedi, kot je socialistični poslanec François Kalfon, se bojijo, da bi pregled zakonodaje lahko postal izgovor za njeno opustitev. “To mora ostati pregled, ne pa odpoved,” je poudaril.
Portal24; Foto: Pixabay
