Bo sovjetsko vesoljsko plovilo po več kot 50 letih preživelo ponovni vstop v Zemljino atmosfero?
Naslednji teden, več kot pol stoletja po izstrelitvi, se bo na Zemljo nenadzorovano vrnil relikt vesoljske tekme hladne vojne. Vesoljsko plovilo Kosmos 482 iz sovjetske dobe, ki je bilo prvotno namenjeno Veneri leta 1972, naj bi se po napovedih znanstvenikov, ki spremljajo njegovo upadajočo orbito, v ozračje ponovno vrnilo okoli 10. maja.
Kosmos 482, izstreljen 31. marca 1972 iz kozmodroma Bajkonur v današnjem Kazahstanu, je bil del ambicioznega sovjetskega programa Venera, katerega cilj je bil raziskati negostoljubno površje Venere. Vendar je bila misija zaradi okvare rakete obsojena na propad. Zaradi okvare časovnika se je zgornja stopnja rakete prezgodaj izklopila, zaradi česar je vesoljsko plovilo obtičalo v eliptični orbiti okoli Zemlje. Zdaj, 53 let pozneje, je 495-kilogramski spustni modul – toplotno zaščitena kapsula, zasnovana tako, da prenese ekstremne razmere v Venerini atmosferi – na poti trčenja z domačim planetom.
Dr. Marco Langbroek, sledilec satelitov in predavatelj na Tehnološki univerzi Delft na Nizozemskem, že leta spremlja orbito sonde Kosmos 482. Napoveduje, da se bo vesoljsko plovilo ponovno vneslo med 7. in 13. majem, najverjetnejši datum pa je 10. maj. “To je zelo nenavaden ponovni vstop,” je Langbroek povedal novinarjem. “Pristajalno plovilo je bilo zgrajeno tako, da preživi uničujoč pritisk in žgočo vročino Venerine atmosfere, zato obstaja resnična možnost, da bi lahko doseglo Zemljino površje nedotaknjeno.” Ocenjuje, da bi modul lahko zadel tla s hitrostjo, ki presega 240 km/h, kar je primerljivo s trkom meteorita.
Zasnovan za peklensko okolje Venere
Robustna zasnova vesoljskega plovila vzbuja pomisleke glede njegovega potenciala za preživetje ponovnega vstopa v vesolje. Za razliko od večine vesoljskih odpadkov, ki zgorijo v atmosferi, sta bila titanova tlačna posoda in toplotna zaščita Kosmosa 482 zasnovana za peklensko okolje Venere, kjer temperature dosežejo 460 °C, tlak pa je 90-krat višji od Zemljinega. Jonathan McDowell, astrofizik v Harvard-Smithsonian Centru za astrofiziko, je opozoril, da če toplotni ščit ostane nedotaknjen, “lahko z neba pade pol tone težak kovinski predmet”. Vendar je opozoril, da sistem padal, namenjen zgornjim plastem Venerine atmosfere, po desetletjih v vesolju verjetno ne bo deloval, toplotni ščit pa se je morda že poškodoval.
Natančna lokacija strmoglavljenja ostaja negotova. Orbita vesoljskega plovila, nagnjena pod kotom 51,7 stopinje, pomeni, da bi lahko padlo kjer koli med 51,7 stopinje severne in južne zemljepisne širine – območje, ki se razteza od južne Kanade do konice Južne Amerike. Obsežno območje vključuje dele Evrope, Afrike, Azije, Avstralije in obeh Amerik. Glede na to, da je 70 odstotkov Zemljine površine ocean, strokovnjaki menijo, da je najverjetnejši izid strmoglavljenje. “Tveganja niso posebej visoka, vendar niso nič,” je dejal Langbroek in dogodek primerjal z redkim padcem meteorita. “Večja je verjetnost, da vas bo udarila strela, kot pa da vas bodo zadeli ti odpadki.”
Sestrska sonda Venere 8
Kosmos 482 je bila sestrska sonda Venere 8, ki je julija 1972 uspešno pristala na Veneri in 50 minut prenašala podatke, preden je podlegla ostrim razmeram na planetu. Neuspeh Kosmosa 482 je bil korak nazaj za sovjetski vesoljski program, ki je s serijo Venera dosegel izjemne uspehe, vključno s prvim mehkim pristankom na drugem planetu in prvimi slikami z Venerinega površja. Po neuspeli izstrelitvi se je Kosmos 482 razbil na štiri dele, od katerih sta se dva nekaj dni pozneje vrnila nad Novo Zelandijo. Spustni modul pa je ostal v orbiti in v zadnjih tednih krožil okoli Zemlje vsakih 90 minut na višinah do 156 km.
V skladu z mednarodnim pravom Rusija kot naslednica Sovjetske zveze ostaja odgovorna za Kosmos 482 v skladu s Pogodbo o vesolju iz leta 1967. Vesoljska arheologinja dr. Alice Gorman z univerze Flinders v Avstraliji je opozorila, da če odpadki pristanejo v državi, kot je Avstralija, je treba to sporočiti oblastem, da se o tem dogovorijo z rusko vlado. “To je edinstven del vesoljske zgodovine,” je dejala. “Če deli preživijo, bi lahko znanstvenikom ponudili redko priložnost za preučevanje dolgoročnih vplivov vesoljskega okolja na vesoljsko plovilo.”
Ponovni vstop satelita Kosmos 482 v orbitalno vesolje prihaja v času vse večje zaskrbljenosti zaradi vesoljskih odpadkov. Evropska vesoljska agencija ocenjuje, da je v orbiti še vedno približno 3000 nedelujočih satelitov, število pa še naprej narašča s širjenjem mega-ozvezdij, kot je SpaceX-ov Starlink. Nenadzorovani ponovni vstopi, čeprav redki za objekte te velikosti, poudarjajo potrebo po boljših strategijah za obvladovanje orbitalnih neredov. Znanstveniki raziskujejo tehnologije za varno umik satelitov iz orbite, padec satelita Kosmos 482 pa zaenkrat služi le kot opomnik na zapuščino zgodnjih raziskovanj vesolja.
Miha Kovač
Portal24; Foto: Pixabay/Ebenezer42/fotografija je simbolna
