Bo Švica sledila ZDA in zapustila podnebni sporazum?
V začetku februarja so švicarski volivci na referendumu z veliko večino, več kot 60 odstotki, zavrnili tako imenovano “pobudo za okoljsko odgovornost”. Največja politična stranka v državi, desna Švicarska ljudska stranka (SVP), je izid glasovanja pozdravila kot jasen znak, da prebivalstvo nasprotuje strogim podnebnim ukrepom. Stranka je ob tem sprožila novo pobudo in pozvala Švico, naj sledi zgledu Združenih držav Amerike ter izstopi iz Pariškega sporazuma, mednarodnega dogovora o podnebnih ukrepih, ki ga je Švica ratificirala leta 2017.
Le nekaj ur po svoji inavguraciji januarja 2025 je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump podpisal izvršni ukaz o umiku države iz omenjenega sporazuma, kar je sprožilo enoletni postopek izstopa. Odločitev je vzbudila pozornost po vsem svetu in očitno navdihnila švicarske politične voditelje, ki v Pariškem sporazumu vidijo breme za nacionalno gospodarstvo. SVP sporazum označuje kot zbirko “utopičnih podnebnih ciljev”, ki po njihovem mnenju vodijo v nepotrebne omejitve in finančne obremenitve za švicarske državljane, poroča Euronews.
Pobuda bi prinesla drastične spremembe
V izjavi za javnost je stranka poudarila, da bi pobuda za okoljsko odgovornost, če bi bila sprejeta, prinesla drastične spremembe v vsakdanje življenje Švicarjev. “Stanovanja, ogrevanje, hrana in oblačila bi bili strogo omejeni. Vožnja bi postala praktično nemogoča, cene bi poskočile, delovna mesta in možnosti za usposabljanje pa bi izginile. Revščina bi postala stalnica,” so zapisali. Po njihovem prepričanju so volivci z zavrnitvijo pobude pokazali, da si ne želijo radikalnih sprememb, ki bi ogrozile njihov življenjski standard.
Vodja stranke Marcel Dettling je v intervjuju za švicarsko javno televizijo RTS še dodatno utemeljil stališče SVP. Dejal je, da je vlada Pariški sporazum ratificirala brez širokega posvetovanja s parlamentom ali državljani, kar naj bi bila zadostna podlaga za njegovo razveljavitev. “Vlada ima pristojnost, da samostojno odstopi od tega dogovora,” je dejal. Dodal je, da bi izstop Švice rešil pred “milijardami frankov dodatnih stroškov” ter novimi prepovedmi, ki jih prinašajo podnebni cilji.
Kako izvedljiv je izstop Švice?
Pariški sporazum je Švica uradno sprejela leta 2017, ko ga je najprej odobril parlament, nato pa je bil podvržen možnosti fakultativnega referenduma. Ker v 100-dnevnem roku ni bilo vloženih ugovorov, se domneva, da so ga Švicarji posredno podprli. Kljub temu bi morebitna pobuda za izstop zahtevala nov postopek – odobritev parlamenta z zveznim odlokom, ki bi nato lahko bil znova predmet referenduma. To pomeni, da bi o končni odločitvi ponovno odločali volivci.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi izstop iz sporazuma lahko imel širše posledice. Sébastien Duyck, višji odvetnik pri Centru za mednarodno okoljsko pravo, je za švicarske medije izjavil, da izstop ne bi razbremenil Švice njenih obstoječih pravnih obveznosti glede podnebnih ukrepov. “Država bi izgubila vpliv pri oblikovanju globalnih podnebnih politik, kar bi bilo diplomatsko gledano podobno avtogolu,” je dejal. Po njegovem mnenju bi Švica s tem tvegala svoj ugled kot ena vodilnih držav v mednarodnih okoljskih prizadevanjih.
Različna stališča znotraj Švice
Medtem ko SVP izpostavlja gospodarske in praktične vidike, druga največja stranka, Socialdemokratska stranka Švice, opozarja, da zavrnitev okoljske pobude ne pomeni nasprotovanja podnebnim ukrepom nasploh. “Pobuda je bila zgolj napačen pristop k reševanju podnebnih izzivov,” so sporočili in poudarili, da zadnja glasovanja kažejo na široko javno podporo ukrepom za zaščito okolja.
Okoljski minister Albert Rösti, ki kljub članstvu v SVP nasprotuje zahtevam stranke po izstopu, je po referendumu poudaril, da izid ne odraža zavračanja okoljske politike. “Ta ‘ne’ ni ‘ne’ varovanju okolja,” je dejal na tiskovni konferenci. Spomnil je, da je junija 2023 več kot 60 odstotkov volivcev podprlo nov podnebni zakon, ki predvideva prehod na obnovljive vire energije in dosego neto ničelnih emisij do leta 2050. “Prebivalstvo ostaja zavezano ciljem Pariškega sporazuma,” je dodal za novičarski portal Nau.ch.
Švica je nedavno, tik pred iztekom roka 10. februarja 2025, predložila posodobljen nacionalni podnebni načrt (NDC), ki jo zavezuje k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za vsaj 65 odstotkov do leta 2035. S tem se je uvrstila med peščico držav, ki so pravočasno izpolnile svoje obveznosti v okviru sporazuma.
Globalni odmevi in vpliv Trumpove odločitve
Odločitev ZDA za izstop iz Pariškega sporazuma ni ostala brez odmeva. Poleg Švice so se o možnosti umika začeli pogovarjati tudi v drugih državah. Argentinski predsednik Javier Millei, ki je podnebna prizadevanja že označil za “socialistično laž”, je po Trumpovi zmagi na ameriških volitvah nakazal, da razmišlja o podobnem koraku. Prav tako v Indoneziji tamkajšnji komisar za podnebje Hashim Djojohadikusumo dvomi o smiselnosti nadaljnjega sodelovanja v sporazumu. “Če ZDA, ki na prebivalca izpustijo 13 ton ogljika letno, izstopijo, zakaj bi Indonezija, kjer je ta številka le 3 tone, vztrajala pri zapiranju svojih elektrarn na premog?” se je vprašal na nedavnem forumu o trajnosti.
Medtem ko SVP vidi v ameriški odločitvi zgled, ki bi mu Švica morala slediti, nasprotniki izpostavljajo, da takšna poteza ne bi le spodkopala švicarske zavezanosti podnebnim ciljem, temveč bi lahko vplivala tudi na njene mednarodne odnose in gospodarske priložnosti v prihodnje.
Portal24; Foto: Pixabay
