Bojkot trgovin v Sloveniji? Trgovci skeptični, potrošniki razdeljeni
Po uspešnem bojkotu trgovin na Hrvaškem, kjer so potrošniki protestirali proti naraščajočim cenam hrane, se podobni pozivi pojavljajo tudi v Sloveniji. Medtem ko Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) meni, da imajo potrošniki pravico izraziti nezadovoljstvo, trgovinska zbornica poudarja, da razmere v Sloveniji niso primerljive s hrvaškimi in da ni razlogov za bojkot, navaja MMC RTV SLO.
Na Hrvaškem so se potrošniki pretekli petek odločili za enodnevni bojkot trgovin z osnovnimi potrebščinami zaradi vse višjih cen hrane. Poziv, ki se je širil prek družbenih omrežij, je imel ob podpori potrošniških združenj, sindikatov in politikov opazen učinek. Po podatkih hrvaške televizije Nova TV so imeli trgovci v preteklem tednu za 44 milijonov evrov manj prometa kot teden prej. To predstavlja približno en odstotek skupnih letnih prihodkov petih največjih trgovskih verig.
Ker trgovske verige vztrajajo pri svojih cenah, se v petek na Hrvaškem pripravlja nov bojkot. Obenem so se podobni pozivi pojavili tudi v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Sloveniji, a pri nas za zdaj niso dosegli širšega kroga potrošnikov.
Zveza potrošnikov Slovenije: prav je, da kupci izrazijo nezadovoljstvo
Za MMC RTV SLO so na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pojasnili, da so bojkoti „legitimen in glasen odraz nezadovoljstva. Bojkotiranje nepotrebnih nakupov lahko trgovcem na drobno pošlje močno sporočilo o pomenu cenovne dostopnosti in poštenih cen.“ Poudarili so tudi, da je “zagotovo prav, da potrošniki na ustrezne načine izrazijo nezadovoljstvo” ter da imajo prav oni moč, da se odločijo, komu in za kaj bodo namenili svoj denar.
Pri ZPS-ju opozarjajo, da se na potrošnike nalaga vedno več odgovornosti: „Biti potrošnik postaja služba za polni delovni čas. Ti morajo danes biti strokovnjaki za vsakodnevne nakupe, preverjati skrčflacijo (ko se teža izdelka zmanjša ali se njegova sestava poslabša), spremljati cene izdelkov ter biti detektivi pri preverjanju spletnih bančnih prevar.“
Cene hrane v Sloveniji: rast se umirja, a stroški ostajajo visoki
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) morajo Slovenci danes za hrano v povprečju odšteti dobrih 44 odstotkov več kot pred desetimi leti. V zadnjem letu se je rast cen sicer nekoliko umirila. Po poročanju MMC RTV SLO so se cene hrane v Sloveniji leta 2024 v primerjavi z letom 2023 podražile za dobra dva odstotka, pri čemer je predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah za Televizijo Slovenija poudarila, da je bila podražitev pri slovenskih trgovcih nižja od povprečja v Evropski uniji.
Kljub umiritvi rasti cen pa so se nekateri izdelki občutno podražili: oljčno olje za skoraj 20 odstotkov, maslo za 17 odstotkov, meso od tri do šest odstotkov, kruh pa za dva odstotka, je poročala novinarka Irena Ulčar Cvelbar.
Ministrstvo za bojkot ni naklonjeno
Kljub naraščanju cen na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bojkotu trgovcev v Sloveniji niso naklonjeni. Generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar je za Televizijo Slovenija dejala: “Mislim, da v Sloveniji še nismo v tej situaciji.” Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik pa je opozoril, da bi lahko takšna aktivnost imela negativne posledice za primarne proizvajalce in prehransko industrijo.
Trgovinska zbornica: razmere v Sloveniji in na Hrvaškem niso primerljive
Po poročanju MMC RTV SLO v Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da so razmere v Sloveniji bistveno drugačne kot na Hrvaškem, zato ni razlogov za bojkot. “V Sloveniji je prisotna popolna konkurenca med trgovci, kar je pripomoglo k zmernejši rasti cen hrane,” so pojasnili.
Predsednica TZS-ja Mariča Lah je v Odmevih dejala: “Argumentov, da bi do bojkota v Sloveniji prišlo, ni. Ugotovili smo, da obstajajo zelo velike razlike med hrvaškim in slovenskim trgom. Prva velika razlika je inflacija, ki je v Sloveniji 1,9-odstotna, na Hrvaškem pa 4,5-odstotna.“
Poleg tega povprečno gospodinjstvo v Sloveniji za hrano porabi 15,5 odstotka proračuna, na Hrvaškem pa 19 odstotkov. Prav tako je povprečna bruto plača na Hrvaškem 36 odstotkov nižja kot v Sloveniji.
Po poročanju MMC RTV SLO so na TZS-ju izpostavili tudi višje stroške dela in transporta v Sloveniji ter vpliv energetskih dajatev na končne cene. „V Sloveniji imamo višje obremenitve s stroški dela zaradi sprememb prispevnih stopenj in dohodninske lestvice, višji so stroški transporta zaradi rasti trošarin na naftne derivate ter cene električne energije,“ so zapisali.
ZPS poziva k spremljanju cen in kakovosti
Po poročanju MMC RTV SLO na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da so cene hrane kljub nižji inflaciji za mnoge še vedno visoke. “Cene so na izjemno visokih ravneh, kar marsikomu povzroča glavobol pri pokrivanju dnevnih življenjskih stroškov,” je dejala Jasmina Bevc Bahar iz ZPS-ja.
Pri ZPS-ju menijo, da bi bilo ključno uvesti redno spremljanje cen in kakovosti živilskih izdelkov. “Potrošnik bi tako dobil jasen vpogled v ceno in kakovost posameznega produkta,” je dejala Bevc Bahar in opozorila, da to brez podpore države ni mogoče.
Medtem na TZS-ju trdijo, da so cene transparentne in pod nadzorom Agencije za varstvo konkurence. Mariča Lah je dodala: “Menim, da agencija nikoli ni rekla, da je v trgovini kaj netransparentnega. Zadeva je zelo odprta.“
Portal24; Foto: Pixabay
