Ena temeljnih zmotnih ideologij, ki mojim strankam in ljudem nasploh povzroča tegobe in zmedo, je skupek vcepljenih prepričanj o DOBROTI.
Tako je ta tema postala stalnica na skorajda vseh predavanjih in sestavni del delavnic. Danes drobec le-te delim z vami, izbor pa so osmislili dogodki in najave mnogih znanih kolegov, ki se srečujejo s težjo obliko bolezni, se odločajo za prostovoljen začasen umik ali se spopadajo z »izgorelostjo«. Vsem pa je skupno eno. So »DOBRI LJUDJE«.
Ali je kje kdo, ki ni zaznamovan z ideologijo »dobrote«? Ni ga srečneža. Vsak od vas pozna tisto »dober kot kruh« ali pa »dobrota je sirota«, prav tako pa še vedno človeštvo ugotavlja, ali smo pravzaprav v svojem bistvu dobri ali ne. Ravno to slednje je odličen primer zavajanja in upravljanja s človekovim umom.
O tem se bom ob priliki razpisala malo bolj, zdaj pa bom »vrgla zgolj kost«. Verjamem, da se o neizpodbitnih dejstvih ni treba spraševati v neskončnost. In filozofirati. Ali je ali ni. Ali smo ali nismo. Ja, ampak če …
Ali je kje kdo, ki ni zaznamovan z ideologijo »dobrote«? Ni ga srečneža. Vsak od vas pozna tisto »dober kot kruh« ali pa »dobrota je sirota«, prav tako pa še vedno človeštvo ugotavlja, ali smo pravzaprav v svojem bistvu dobri ali ne. Ravno to slednje je odličen primer zavajanja in upravljanja s človekovim umom.
Dovolite, da začnem udarno. Če premoremo že knjige s takšnim izrazoslovjem in če znana slovenska režiserka ovekoveči film s takšnim besediščem, potem si ga bom tokrat privoščila tudi jaz. Dobrota ni sirota. Dobrota je prasica. Ker deluje pod boljšo krinko kot vrhunski dvojni agenti in vam dovoljuje iluzije, ki vas vodijo vse globlje, do samih zavržnih smetišč in stanj človeške duše, kjer ji vladata strah in bolezen.
Res trdim, da dobri ljudje v resnici niso »dobri«? Da. Hkrati pa tudi opozarjam, da je treba prevetriti definicijo dobrote, ki nam je bila vcepljena in priučena. Naj pojasnim.
Ljudje smo balonček energije. Dobesedno. Trenutno je v vas sedemsto bilijonov voltov energije, in to energijo drug drugega začutimo in zavonjamo. Ne bom zašla v razlago, kaj vse naš balonček sestavlja, kakšno je delovanje naših celic, ampak bom zgolj poljudno povzela, da naš balonček energije torej komunicira z drugimi balončki drugih ljudi. In pri tem nastaja nešteto kombinacij, kaj se privlači, kaj odbija, kaj se troši in kaj oplaja. Ko je naš balonček utrujen in prazen, mu grozi porušeno stanje, ki na dolgi rok vodi do našega fizičnega telesa, bolezni uma in telesa. Takrat naš balonček išče druge, polne in zadovoljne balončke, da si bo malo »izposodil« energije.
Ti drugi, polni in zadovoljni balončki se pri tem lahko odzovejo na dva načina. Ali mu prijazno »podarijo« malo »svoje zaloge« ali pa ga kar lepo odslovijo in se umaknejo. Če ga odslovijo in se umaknejo, je to nekaj popolnoma normalnega, saj gre za »ohranitev« svojih zalog, zakon narave pa določa, da nam »ubogo« ni všeč, ni prijetno.
V družbi »slabšega stanja«, kot smo sami, se počutimo neprijetno, nelagodno, saj naše zaloge v balončku začno odtekati v »prazen« balonček v bližini, ki smo se mu posvetili. To se ne kaže le v slabih občutkih, to se tudi fizično izrazi s slabostjo. Če se odločimo praznemu balončku pomagati, zopet trčimo ob dva možna izida oziroma dva scenarija. Postavimo se pred pravi izziv, ki bo pokazal, iz kakšnega testa smo.
Že res, da ima lahko naš balonček dostop do neskončnih zalog, vendar jih je treba znati obnavljati in generirati. To pomeni, da balončku posojamo in »pomagamo«, kolikor lahko in pri tem pazimo, da ne bomo zašli v svoje oranžne, kaj šele rdeče rezerve.
Kaj mislite, koliko ljudi se tako zelo DOBRO pozna in zmore stati za svojimi odločitvami, da se pravočasno umakne? Bore malo, kar pa pripelje do drugega scenarija in do v uvodu naštetih posledic. Pripelje do »usode dobrih ljudi«. Seveda, najraje se imata dva polna balončka, ki pa ravno zaradi svoje polnosti nimata popolnoma nobene potrebe drug po drugem, temveč ju druži čisti in priložnostni užitek.
Kako lahko zdaj to pisanje pravzaprav spremeni naš miselni koncept? Povzamem lahko, da so tisti, ki so RES »dobri«, hkrati tudi hudo ne dobri, če začutijo, da je tako PRAV. Brez zadržkov nas bodo odslovili ali zavrnili, če bodo začutili, da je ogroženo njihovo fizično ali psihično zdravje ali materialno preživetje. DOBRO vedo, koliko in česa so zmožni, koliko česa in časa lahko dajo in koliko dobrega časa in pozornosti potrebujejo zase, da se ne iztrošijo do točke, ko ne bodo več zmogli pomagati niti sebi, kaj šele drugim.
Ampak to nekako ne gre v naše misli tako zlahka, kajne? Ker dober je vendarle tisti, ki je pripravljen dati zadnji atom energije, zadnji cent in ne nazadnje svoje življenje za višji cilj. Višji cilj, koga ali česa že?
In kako je lahko dobrota sirota? Razmišljamo skupaj. Prava in resnična dobrota nikoli ne bi mogla biti razočarana. Ker je takšna sama po sebi in ničesar ne pričakuje v zameno. Drugim na uslugo. Koliko takšnih oseb poznamo? Nekaj skromnih duš, ki ustrezajo temu opisu že, vsi drugi pa se skrivajo pod krinko dobrote in upajo, da ne bodo razočarani, izdani, spregledani, ne cenjeni, zapuščeni in nezaželeni.
Dobrota torej ni tista, ki čaka, da bo nekoč dobro z dobrim poplačano in stiska zobe. Niti ni tista, ki čaka občudovanje, hvalo, potrditev, priznanje, pozornost in veljavo.
Dobrota je čista moč, ki se skriva v človeku. Dobrota je odločitev, da bo to moč in njene sadove, ki se kažejo v obliki presežkov, delila s tistimi, ki je premorejo manj. Uravnovešena dobrota ne zboleva, ne izgoreva in ne potrebuje premora.
In predvsem si zapomnimo, da se dobrota skriva v mnogih kotičkih, kjer je niti ne opazimo in se bahavo razkazuje tam, kjer je ni. Dobrota je vse prevečkrat vse tisto, kar nam pride prav. Dobrota je marketing in nima kaj dosti zveze z dobroto v njeni najčistejši in izvorni obliki. Prodajamo in kupujemo jo v najrazličnejših krinkah.
Upam, da vam je uspelo slediti razlagi o balončkih. Če se vam zdi zanimiva, naj vam zagotovim, da je tudi nadvse uporabna in zabavna. Vzemite si čas, skodelico vam ljube pijače, papir in svinčnik ter si po zgornjem opisu oblikujte miselni vzorec. Pa seveda razmislite, kako zelo dober človek ste.
Tjaša Ravnikar
O avtorici: Mag. Tjaša Ravnikar, predavateljica in pisateljica, ustanoviteljica Umologije , RTT terapevtka ter mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in CSD-jih po Sloveniji. Deluje na področju medicine misli in je pobudnica novih pristopov v duševnem zdravju in osebnostnem razvoju mladih in odraslih. Trenutno poglablja svoje znanje na doktorskem študiju iz področja naravne in integrativne medicine. Pridružite se ji lahko TUKAJ
Opomba: Mnenja avtorja ne odražajo nujno tudi mnenja Uredništva
