Bolgarija podaljšala prepoved izvoza ključnih zdravil
Bolgarija se že dalj časa sooča z resnimi težavami pri oskrbi z zdravili, zaradi česar je začasna ministrica za zdravje Galya Kondeva podaljšala prepoved izvoza ključnih zdravil do sredine julija. Med prepovedanimi zdravili so antibiotiki za otroke, inzulin ter zdravila za zniževanje krvnega sladkorja.
Ministrstvo za zdravje je na začetku leta 2024 začelo obsežen pregled skladišč zdravil po vsej državi. Inšpekcijski nadzor je pokazal na neredne dobave, zamude in celo zavrnitev dostave zdravil v lekarniško mrežo. Rezultati nadzora so privedli do uvedbe prepovedi izvoza zdravil, da bi zagotovili zadostno oskrbo domačega trga.
“Zamude pri dobavi in izvoz zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni ter protibakterijskih zdravil za sistemsko uporabo rušijo ravnovesje med dobavljenimi zdravili in povečanim povpraševanjem,” je poudarila ministrica za zdravje.
Ponavljajoče se prepovedi
Trenutna prepoved izvoza zdravil bo trajala najmanj do 17. julija 2024, vendar obstaja velika verjetnost, da bo ponovno podaljšana. Bolgarija večino zdravil uvozi iz Romunije in največ izvozi na Poljsko. Prve omejitve za izvoz insulina so bile uvedene oktobra 2023, aprila 2024 pa je sledila prepoved izvoza antibiotikov za otroke. Od takrat so prepovedi občasno podaljševane zaradi težav z dobavo, predvsem pri insulinah Fiasp, Tresiba in Xultophy ter pri običajnih otroških antibiotikih.
Politična kriza v državi je parlamentu preprečila sprejetje trajnih ukrepov za reševanje pomanjkanja zdravil. Predlog zakona, ki bi samodejno blokiral izvoz zdravil, če ne bi bila zagotovljena 100 % zahtevana količina za domači trg, ni bil sprejet zaradi razpada vladajoče večine. Tako veljajo trenutna pravila, ki prepovedujejo izvoz pri 65 % domače ponudbe.
Kršitev pogodbe EU
Evropska komisija (EK) je izrazila zadržke glede zakonskih sprememb, ki jih je predlagala bolgarska država, in vztraja, da morajo bolgarska podjetja imeti pravico do prostega uvoza in izvoza zdravil. EK je opozorila, da bo Bolgarija prekršila pogodbo EU z blokiranjem prostega pretoka zdravil na notranjem trgu. Obstaja velika verjetnost, da osnutek zakona sploh ne bo sprejet, saj glavni stranki v novem parlamentu, GERB in DPS, oklevata glede potrebnosti teh ukrepov.
V primeru kritičnega pomanjkanja lahko Bolgarija zaprosi za pomoč Evropsko agencijo za zdravila (EMA), da bi uporabila evropske mehanizme za obvladovanje in ublažitev situacije. Leta 2023 je EK začela pripravljati seznam kritičnih zdravil, ki jih v EU primanjkuje. Na podlagi tega seznama bo leta 2024 vzpostavljen mehanizem za prostovoljno solidarnostno delitev in izmenjavo zdravil med državami članicami.
Togi vzporedni uvozni postopki
Bolgarsko združenje za razvoj vzporedne trgovine z zdravili, ki združuje podjetja, ki se ukvarjajo s ponovnim izvozom zdravil, je februarja 2024 vlado obtožilo, da povzroča pomanjkanje zdravil. Po navedbah združenja so za vstop vzporedno uvoženih zdravil na bolgarski trg uvedeni togi in počasni upravni postopki. V nekaterih primerih zdravila, ki jih na bolgarskem trgu primanjkuje, čakajo več kot 100 dni, da dobijo maloprodajno ceno za prodajo v lekarnah.
V EU je dovoljena in spodbujana vzporedna trgovina z zdravili, pri čemer se zdravilo, namenjeno enemu trgu, kupuje in trguje na drugem trgu znotraj unije. V Bolgarijo uvažajo več kot 320 vzporedno uvoženih zdravil, nekateri antibiotiki in zdravila za sladkorno bolezen pa čakajo v skladiščih od dva do šest mesecev, da dobijo maloprodajno ceno.
Situacija v Bolgariji kaže na nujno potrebo po boljši organizaciji oskrbe z zdravili ter učinkovitejšem reševanju težav, da bi zagotovili neprekinjeno in zadostno oskrbo bolnikov z nujno potrebnimi zdravili.
[Vir: Euractiv]; Portal24; Foto: Freepik
