Bonitetna agencija Morningstar DBRS je Sloveniji zvišala oceno z A (visoko) na AA (nizko) ter ji pripisala stabilne obete. Na finančnem ministrstvu poudarjajo, da je „zvišanje bonitetne ocene Slovenije na AA (nizko) odraz mnenja agencije MDBRS, da bodo nedavno sprejete strukturne reforme izboljšale fiskalno vzdržnost v srednjeročnem obdobju in da so makroekonomski temelji Slovenije trdni“.
Po navedbah Ministrstva za finance agencija pričakuje povprečno gospodarsko rast v višini 2,4 odstotka v naslednjih petih letih, medtem ko naj bi fiskalni primanjkljaj ostal pod 3 odstotki BDP.
Na ministrstvu navajajo, da MDBRS izpostavlja tudi stabilizacijo deleža javnega dolga v razponu med 60 in 70 odstotki BDP. Kot dodajajo, agencija kot ključne dejavnike izboljšanja navaja „izboljšave na področjih fiskalnega upravljanja, plačilne bilance ter dolga in likvidnosti“, pri čemer posebej izpostavlja preudarno fiskalno politiko države.
Druga največja bonitetna agencija, Standard & Poor’s, je Sloveniji potrdila oceno AA s stabilnimi obeti. Po navedbah ministrstva stabilna napoved odraža oceno agencije, da bodo „slovensko gospodarstvo in javne finance v naslednjih dveh letih ostali odporni na zunanje pretrese“. Na S&P dodajajo, da so strukturne reforme, med njimi pokojninska reforma, v zadnjih letih dobro napredovale.
Agencija tudi opozarja na pomen zunanjih blažilcev, saj ima Slovenija „znatne zunanje blažilce, predvsem ponavljajoče se presežke tekočega računa plačilne bilance“, hkrati pa je ugoden tudi obseg zunanjega dolga. V ministrovem povzetku navajajo, da S&P pričakuje domače povpraševanje kot glavni motor gospodarske rasti v prihodnjih letih.
V napovedih agencije S&P, ki jih ministrstvo povzema dobesedno, je pričakovati, da bo „domače povpraševanje v prihodnjih letih podprlo povprečno realno gospodarsko rast, ki bo nekoliko nižja od dveh odstotkov“. Povečanje povpraševanja naj bi bilo posledica prožnega trga dela ter rasti realnih plač, hkrati pa bodo javne naložbe ostale visoke zaradi poplavne obnove in projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Po navedbah ministrstva S&P ocenjuje, da bo proračunski primanjkljaj med letoma 2025 in 2028 v povprečju znašal 2,3 odstotka BDP, pri čemer „bo zmanjšanje prej ustvarjenih denarnih rezerv omogočilo vladi, da nadaljuje z zmanjševanjem bruto dolga kot deleža BDP“.
Ministrstvo v zaključnem delu odziva poudarja, da ocene obeh bonitetnih agencij potrjujejo vzdržnost javnih financ ter zaupanje mednarodnih institucij v usmeritve gospodarske politike Slovenije.
Foto: Pixabay/ Efraimstochter
