Bosanska kraljica in razstava o njej tudi v Sloveniji

Bosanska kraljica in razstava o njej prihaja tudi v Slovenijo. 15. decembra letos je Evropski svet podelil Bosni in Hercegovini status kandidatke za članstvo v EU. Veliko zaslug za ta odmeven zgodovinski dosežek je mogoče pripisati tudi diplomaciji Republike Slovenije ter vse skupaj predstaviti celo kot nekakšno krono na sedem stoletij trajajočih ekonomskih, kulturnih in političnih vezeh med ljudmi na slovenskem in bosanskem ozemlju. 

Že v drugem desetletju 14. stoletja sta se namreč poročila hčerka kranjskega deželnega glavarja Meinharda Ortenburžana, Elizabeta in bosanski ban Štefan II. Kotromanić. Leta 1361 sta v zakonski stan stopila tudi Štefanova hčerka Katarina in grof Herman I. Celjski.

O pomenu teh dinastičnih vezi priča dejstvo, da je 2. 9. 1427 na trdnjavi Bobovac bosanski kralj Tvrtko II. Kotromanić za svojega naslednika na kraljevskem prestolu imenoval Hermana II. Celjskega. 

Zanimanje Slovencev za bosansko Kraljestvo je dokumentirano tudi v 16. stoletju.

To potrjujeta najstarejši znani potopis po Bosni in drugih balkanskih deželah, ki ga je leta 1530 na Dunaju objavil ljubljanski notar Benedikt Kuripečič ter prva slovenska slovnica, ki jo je leta 1584 v Wittenbergu objavil šolnik in protestantski pisec Adam Bohorič (ok.1524-1601/2).

V članku v 74. številki ljubljanske revije Umetnostna kronika smo ponudili odgovor na vprašanje, zakaj je bil v Bohoričevi slovnici objavljen in v strokovno literaturo prvič vpeljan napis z nagrobne plošče zadnje bosanske kraljice Katarine Kotromanić (1425-1478).

Posmrtni ostanki na Kapitolskem griču v RImu

V Rimu je preživela zadnjih dvanajst let življenja, njeni posmrtni ostanki pa so bili pokopani na Kapitolskem griču, pred glavnim oltarjem bazilike Santa Maria in Aracoeli. 

Močno je prisotna tudi v ljudskem izročilu in je med najpomembnejšimi simboli bosanske državnosti, saj je zanjo žrtvovala celo lastna in še mladoletna otroka, hčerko Katarino in sina Sigismunda.

V ohranjenih pisnih virih je bila kot gospodična Katalena prvič omenjena 25.11. 1442 (god Svete Katarine Aleksandrijske) in sicer v zadnji volji njene prababice.

Z njo je mogoče povezati celo Dan državnosti Bosne in Hercegovine.

25. 11. 1943 so se v naselju Varcar / Mrkonjić Grad namreč zbrali antifašisti različnih političnih prepričanj in veroizpovedi ter ustanovili »ZAVNOBIH«, s katerim je bila obnovljena državnost Bosne in Hercegovine. 

Njena podoba je pritegnila pozornost nekaterih zelo uglednih renesančnih kiparjev in slikarjev. S svojimi krščanskimi in islamskimi sorodniki kraljica Katarina dejansko sodi med redke zgodovinske osebnosti, ki so zmožne pod svoj plašč spraviti prav vse državljane Bosne in Hercegovine.

Odločili smo se, da ob 600. letnici njenega rojstva v Ljubljani, Rimu in Sarajevu postavimo veliko likovno razstavo, da jo predstavimo v povsem novi luči. O točnih lokacijah bomo javnost obveščali sproti.

Husein Sejko Mekanović 

O avtorju: Husein Sejko Mekanović je rojen leta 1972 v Bosni in Hercegovini. Po diplomi iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je raziskoval predvsem umetnostno zgodovino srednjega veka. V Sloveniji in v Bosni in Hercegovini je sodeloval na več strokovnih posvetih in objavil več strokovnih prispevkov.

By A.K.

Komentar: