Bosna na poti razvoja: Avtocesta in upanje za evropsko prihodnost
Bosna in Hercegovina se s svojo največjo infrastrukturno investicijo – prometnim koridorjem Vc, ki povezuje hrvaško pristanišče Ploče z bosanskim glavnim mestom Sarajevom ter industrijskimi mesti vzdolž severno-južne osi, vse bolj približuje Evropski uniji, navaja Euronews. Projekt, ki je dolg 336 kilometrov, prinaša pomembno izboljšanje prometne povezave, kar bo koristilo tako gospodarstvu kot prebivalcem. Kljub temu se sooča z velikimi izzivi – finančnimi in tehničnimi.
Povezovanje z EU in krepitev gospodarstva
Bosna si že dolgo prizadeva za članstvo v Evropski uniji. S tem ciljem je koridor Vc zasnovan kot ključna prometna povezava, ki bo pripomogla k hitrejšemu transportu blaga iz Bosne do evropskih trgov. Mnoge evropske tovarne so zaradi nizkih stroškov dela že prisotne v državi, vendar pomanjkanje ustrezne infrastrukture ovira njihov razvoj, navaja Euronews. Ker Bosna sama ni sposobna financirati takšnega projekta, ga večinoma podpirajo sredstva EU. Evropska unija je prispevala 870 milijonov evrov nepovratnih sredstev, Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj pa sta skupaj namenili dve milijardi evrov v ugodnih posojilih.
Projekt je pomemben za ustvarjanje novih delovnih mest, saj ob trasi avtoceste že nastajajo industrijski parki, kar vodi v gospodarsko rast in dvig blaginje. Bosna pa se s tem tudi vztrajno pripravlja na izpolnitev zahtev EU, vključno z izboljšanjem infrastrukture in dvigom konkurenčnosti gospodarstva. Podjetja, kot je NCMC, ki proizvaja regalna skladišča, vidijo v koridorju Vc priložnost za izboljšanje dostopa do evropskih trgov, čeprav se še vedno soočajo s težavami zaradi zastarele železniške povezave.
Izzivi transporta in zaposlovanja v “železnem srcu Bosne”
Bosna ima dolgo tradicijo predelave železa, kar dokazuje tudi “železno srce Bosne”, regija z močnim industrijskim potencialom. Vendar številna podjetja, kot NCMC, opozarjajo na pomanjkanje usposobljene delovne sile, saj mnogi kvalificirani delavci odhajajo v tujino zaradi boljših plač. Podjetje NCMC, ki zaposluje 120 ljudi, načrtuje razširitev proizvodnje in potrebuje nove delavce, zlasti varilce, strojne inženirje in vodje projektov. S povečanjem kapacitet pričakujejo podvojitev števila tovornjakov, ki bodo prevažali njihove izdelke v Evropo. Kljub temu ostaja transportna infrastruktura ključen izziv – prevoz po železnici bi bil bistveno cenejši, vendar zastarelo omrežje sili podjetja k uporabi tovornjakov.
Zaradi slabih cest in administrativnih zapletov na mejah EU podjetja izgubljajo čas in denar. Tovornjakarji, kot je Armin Mević, ki prevažajo tovor v Evropsko unijo, si želijo hitrejše gradnje avtoceste in preprostejše prečkanje meja.
Neposredna podpora EU in prizadevanje za vladne reforme
Evropska unija, ki že leta podpira projekt, se zaveda kompleksnosti in zahtevnosti gradnje avtoceste skozi Bosno in Hercegovino. Ferdinand Koenig, vodja komunikacij na Delegaciji EU v Sarajevu, pojasnjuje, da zaradi birokratskih zamud v Bosni odobritev sredstev EU traja več kot dve leti. Poleg infrastrukture je EU zavezana k izboljšanju pravne države in boju proti korupciji v državi. Po Koenigovih besedah bo Bosna za uspešen vstop v EU morala okrepiti tudi zaščito žvižgačev in učinkovito izvajati protikorupcijsko zakonodajo.
Koenig poudarja, da Evropska unija kljub temu vidi investicije v Bosno kot del širšega načrta za gospodarsko rast Zahodnega Balkana, kar dolgoročno koristi celotni celini. Cilj dokončanja avtoceste je zastavljen za leto 2030, čeprav številni v Bosni dvomijo, ali je ta časovnica realna. Politične razlike med Bošnjaki, Hrvati in Srbi še vedno vplivajo na dinamiko napredka, vendar enotno prizadevanje vseh etničnih skupin predstavlja ključno priložnost za prihodnost države.
Portal24; Foto: Pixabay/TungArt7
