Boštjan M. Turk: 30 dni do groba, ali vsak, ki ni naš, mora raus
Boštjan M. Turk: 30 dni do groba, ali vsak, ki ni naš mora raus: Svet se je v preteklem tednu spomnil 105. obletnice oktobrske revolucije.
Če se je svet revolucije spomnil, so jo pri nas uresničevali. Revolucija namreč najprej predpostavlja odstranjevanje drugače mislečih, da bi se uveljavil totalitarni model, v katerem prosperira novi razred, rekrutiran iz eksekutorjev.
Nihče si ne bi mislil, da bo Slovenija edina država znotraj EU, kjer se bo leta 2022 uveljavil tak princip.
Likvidacije (zaenkrat) še ne zadevajo ljudi. Zadevajo pa njihove položaje. In tu prihaja logika čiščenja do polnega izraza. Revolucionarna avantgarda, ki opravi največ likvidacij, je postala celotna vlada, skupaj z večinskim delom parlamenta, ki to logiko podpira. Vsak, ki ni naš, mora “rauss”.
Tako imamo v Sloveniji v tem trenutku revolucijo, bolje tisto od njenih faz, v kateri se odstranjuje drugače misleče. Tako kot je bilo nekdaj v Sovjetski zvezi, je danes v Republiki Sloveniji.
Tudi zunanje okoliščine so podobne, pač z določenimi razlikami. SZ se je leta 1917 znašla v polni bedi, izčrpana in izstradana po treh letih krvave vojne. RS se pripravlja na nekaj takega. Nezaposlenost strmo narašča, inflacija se vzpenja, zunanja meja popušča.
Tako daleč smo že prišli, da režimsko Delo že na naslovnici opozarja na neobvladljivo število migrantov, ki prodirajo čez južno mejo.
Energenti se vsak drugi torek občutno podražijo, cene v trgovinah pa naraščajo še hitreje. Rabljeni avtomobili so toliko pridobili na ceni, da si jih lahko privošči precej manj ljudi, kot je bilo to še leto nazaj. To je znak, da se standard podira.
Socialna demokratka Tanja Fajon je obljubila “30 dni do specialista”. Sedaj bi se slogan moral preimenovati v skladu z resničnim stanjem: “30 dni do groba”.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je v slovensko politično zgodovino vpisal kot tisti minister, pod katerim so pomešali pacienta in pokopali napačnega. Sedaj pa je naredil odločen korak naprej.
Izgubil je namreč kar 6000 napotnic za zdravstveni pregled, število tako zapravljenih elektronskih dokumentov pa narašča iz dneva v dan. Vsaj tako nam zagotavlja odgovorna za informatiko v zdravstvenem sistemu RS Alenka Kolar.
Njo so sicer našli nekje v Elektru Ljubljana: ker pa je stiska za kadre, je bila takoj dobrodošla, vedo povedati nekateri. Sicer pa se človek lahko prepriča, kaj gospa predstavljajo, če si pogleda njen nastop na Odmevih nekaj dni nazaj.
Takšen cirkus, kjer se ne ve, kdo je sedaj bolj odtrgan od stvarnosti, nacionalna TV doživlja redko, pa je doživela že marsikaj (na primer napad anticepilcev in njihovo poleganje v studiu). Za medijski stampedo Alenke Kolar tako primerjaj: tukaj.
A stvar sploh ni smešna. Vprašati se moramo, koliko od teh izgubljenih napotnic vsebuje poziv k nujni obravnavi. Koliko od njih bi posamezniku še pravi čas omogočilo prepoznati nevarno diagnozo (na primer raka, srčno popuščanje ali kakšno embolijo).
Medicina bi imela čas ukrepati in pacienta obvarovati pred najhujšim. Tako pa se lahko zgolj z jezo zaletavamo v zid in obžalujemo prihodnje žrtve. Kajti da bo takšen kolaps sistema, kot je izguba elektronskih napotnic, imel usodne posledice za prenekatero človeško usodo, je tako rekoč zunaj dvoma… vse na Požareport.
* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)
Foto: Zajem zaslona