“Je Marka Rupnika res treba vreči levom?”

Boštjan M. Turk: Situacija v Sloveniji se slabša. Ne da bi se akterji zavedali, se približujemo razmeram, ki so sprožile državljansko vojno med letoma 1941 in 1945.

Kaj se dogaja, da smo upravičeni formulirati takšno trditev?

Najprej: v državi vlada brezvladje. Ko sem bil deset dni v Parizu, sem se zavedal predvsem ene razlike med Slovenijo in Francijo: namreč, da je Francija pravna država, Slovenija pa ne. Pravzaprav je, le biti moraš na pravi strani. To hkrati pomeni, da ni.

Kajti pravica je za vse ali pa ni za nikogar.

Za ljudi, ki se ne prištevajo k tranzicijski kontinuiteti, pravna državna ne obstaja. Njih zakon ne ščiti: nasprotno, tu je zato, da se uporablja proti njim. Uporablja se zato, da se ljudi najprej izloča iz javnega življenja (če so v politiki, primer Franc Kangler), potem pa še iz družbe kot takšne.

Če se jim grozi, jih ustrezne institucije ne bodo zaščitile.

Če nekdo na levici prijavi neko grožnjo, pa se bo zganil celotni aparat, od policije do medijev. Spomnimo se samo Nike Kovač in njene obveze, ki je čudežno izginila naslednji dan. Prav v trenutku, ko se je pojavil osumljenec, ki pa je imel iste lastnosti kot kakšen indijski fakir ali figura iz Vojne zvezd: lahko se je poljubno teleportiral v prostoru.

Čeprav je Kovačeva hud napad prijavila na Bavarskem dvoru, so policijske fotografije osumljenca “in flagranti” prikazale dobrih 1000 metrov stran, med Maximarketom in restavracijo Dabuda. Verjemi, če hočeš.

Če človek ni na “pravi strani”, pa se lahko pripravi na vse.

Pisec pričujočih vrstic si nikoli ni mislil, da se mu bodo njegove lastne prigode, peripetije, nekoč ponujale kot najoprijemljivejši material, s katerim bo pojasnjeval stanje v domovini.

A prav to se je začelo dogajati.

Doživel sem grožnje preko twitterja, ki jih je eden od uporabnikov že prenesel policiji. Njemu sem zelo hvaležen, sem pa zadržan do tega, kako bo ukrepala.

Med prazniki so me namreč naganjali ne samo s fakultete, temveč tudi iz države. Kot boste videli, v grožnjah preseneča silovitost, predvsem pa pripravljenost na “končno rešitev”.

Zakaj, bo jasno iz nadaljevanja. Na moj tvit: “Prosim, če me poučite. Med moškim in žensko spolni odnos ni zloraba. Med duhovnikom in nuno pa je a priori zloraba. Tudi če je odnos konsenzualen. Če Rupniku očitajo samo spolni odnos, tu ne more biti zlorabe. Saj je bilo konsenzualno.”

To je bilo napisano v času, ko še nisem vedel, da med avtorjem najbolj znanih mozaikov sodobnosti in redovnicami ni bilo ničesar.

A kljub temu se je na moj čivk nalepil anonimni avtor Dejan F2: “Pred kratkim je neka prfoksa iz FDV-ja ali ekonomske fakultete dobila nogo zaradi žaljivih izjav. Dajmo se malo skupaj vzeti in zagreniti življenje na ljubljanski Univerzi temu modelu #m_bostjan. Materiala je, kolikor hočeš”.

Na ta tvit se je navezalo še bolj grozljivo besedilo.

Rokomavh63 je namreč napisal: “Se sprašujem zanj in še za par njegovih kolegov, vsi vemo, katerih, kako jih gleda celica, kjer delajo. S takimi neživljenjskimi in primitivnimi poučujejo naše otroke. Kam greš Univerza v Sloveniji.”

Četudi glede na raven pisave – oba čivka sta transkribirana v berljivo slovenščino – avtorja ne moreta biti zaposlena na Univerzi, sta gotovo v stiku z ljudmi, ki pa tam so.

To je grozljiva resnica: obstajale naj bi celice, ki naj bi nadzorovale ljudi, ki razmišljajo drugače od večinskega toka. Takšne je treba pospraviti ne samo iz Univerze, treba jih je odstraniti iz države in po potrebi še likvidirati, celostno. Neki JJxwy kot lastnik profila na twitterju je namreč to komentiral takole: “Brcnimo ga iz province, ovco blejavo.”

To ni niti malo nedolžno.

Če se spomnimo še grafita: “Kristjani, klali smo vas leta 1945 in klali vas bomo … (spet)” (vir), obenem pa pomislimo na vsa izrekanja prekletstev zoper ljudi, ki so se uprli logiki tranzicijske nomenklature, pa lahko napravimo povezavo do najstrašnejših mest iz sodobne zgodovine.

Od njih nas ločuje civilizacija, konkretno pa Evropska unija in njeni varnostni mehanizmi. Sicer bi “beseda meso postala”, bolje kri. Kot v času od leta 1941 do 1945 bi preprosto prišli po tebe in ti bi izginil. Potrkali bi na vrata in ta zvok bi bilo zadnje, kar bi slišali tvoji najbližji. Potem bi te vzela noč, kot se je to tisočkrat in tisočkrat in tisočkrat zgodilo v zadnjem stoletju. Da bi to lahko storili, pa bi ti ne smel biti več človek, se pravi bitje, ki bi bilo tvojim morilcem ontološko, bivanjsko enakovredno.

“Ovca blejava” tu pomeni degradacijo nasprotnika na raven živali. To pa se da poljubno zaklati ali drugače uničiti, brez učinkov na vesti. Razredni sovražnik, v kakršni luči tranzicijska levica vidi vsakogar, ki ne tuli v njen rog, ni človek. Je žival. Z njo lahko počneš karkoli. A da to ni njihova iznajdba, pričajo naslednje zgodovinske prakse.

“Toda nekateri se niso obotavljali, ko je bilo treba preskočiti ideološko oviro in preiti s socialnega na rasistično področje. Gorki, osebni prijatelj Jagode, načelnika (O)GPU (naslednice Čeke in predhodnice KGB, op. B. M. T.), je leta 1932 napisal: Razredno sovraštvo je treba gojiti z organskim odporom do sovražnika kot nižjega bitja. Šel je do konca svoje izjave, ko se je zavzel za ustanovitev inštituta za eksperimentalno medicino ZSSR.

Menil je, da raziskav v tej smeri ne bo mogoče opravljati na psih, kuncih in morskih prašičkih. Poskusi na človeku so zatorej nepogrešljivi: za to bo potrebnih več sto človeških enot. To bo resnična usluga človeštvu, kar bo seveda pomembnejše in koristnejše kakor uničevanje več desetih milijonov zdravih ljudi za udobno življenje bednega razreda, duševno in moralno iztirjenega, udobno življenje pleniteljev in parazitov.”[1]

A zaključek teh neverjetno morbidnih ugotovitev je še bolj presunljiv: “Ta biološka oz. zoološka usmeritev nam pomaga bolje razumeti, iz česa so izšli številni zločini komunizma, ki so bili uperjeni proti človečnosti, in zakaj je bila marksistično-leninistična ideologija lahko njihova nosilka in zagovornica. Od trenutka, ko je bilo sklenjeno (po Leninu kot strokovnjaku za evolucijo družbenih vrst, op. B. M. T.), da je meščanstvo presežna stopnja v človeški evoluciji, je bila utemeljena njegova likvidacija kot presežnega razreda in kmalu likvidacija posameznikov, ki ga sestavljajo in veljajo za njegove pripadnike.”[2]

Zato so komunisti tistim, ki so jih namenili za likvidacijo, najprej odvzeli status človeškega bitja.

Zoološko in biološko so jih zreducirali na pojem glodavcev. Tako je “znameniti” tožilec Višinski na svojih procesih žrtve najprej dehumaniziral: “Naj poginejo stekli psi! Dol z živalsko gnusobo. Naj pokončajo te gnusne hibride lisic in prašičev, to smrdljivo mrhovino. Naj pokončajo te stekle pse kapitalizma.”[3]

Samo ena ideologija je v 20. stoletju zagovarjala enako kodo ravnanja: nacizem. Mengele je izvajal evgenične poskuse na ljudeh, Jude (Rome, Slovane) so ubijali, ker naj ne bi bili ljudje, temveč živali: glodalci, podgane, kot jih je prikazovala propaganda… več na Požareport.

* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)

Foto: zajem zaslona

Ne spreglejte…

Leto 2022 je minilo, pred nami je zanimivo leto

Leto 2022 je minilo, pred nami je zanimivo leto. Tisti, ki nas politika zanima in na tak ali drugačen način v njej tudi sodelujemo, smo doživeli eno bolj burnih let doslej. Zame je bilo tudi obilo priložnosti za boljše razumevanje obnašanja ljudi… več tukaj.

By A.K.

One thought on “Boštjan M. Turk: Je Marka Rupnika res treba vreči levom?”

Komentar: