Boštjan M. Turk: kako Spomenka Hribar simpozij Jožetu Pučniku zlorabi za blatenje

ByAna Koren

10. oktobra, 2022 ,
Boštjan M. Turk (Foto: zajem zaslona)
Prilika o tem kako Spomenka Hribar simpozij Jožetu Pučniku zlorabi za blatenje

V tem trenutku sta na starem kontinentu, tj. na evrazijski celini, dva izvira sovraštva, ki sejeta svoj ogenj, eden v tujini, drugi pa je premajhen za kaj takega in je zato moral svoje sovraštvo sejati zgolj znotraj lastne države.

V mislih imamo Ljubljano in Moskvo oziroma Slovenijo in Rusko federacijo.

Bližnji pogled na obe državi namreč odkrije, da imata dvoje skupnih imenovalcev, ki jih ne bomo srečali nikjer drugje. To je, da se oblast ne sme menjati, da je v enih samih rokah treba nujno in na vsak način vzdrževati tiste monopole, ki omogočajo daljnoročno ohranitev oblasti. Tu gre predvsem za medijski, pravosodni in deloma tudi gospodarski monopol. Ne Putin ne slovensko tranzicijsko omrežje ne moreta dopustiti, da bi se njuna oblast v čemerkoli spremenila oziroma modificirala.

Vzgon, ki omogoča takšno početje, se imenuje boj zoper notranjega sovražnika. Tako Vladimir Putin kot slovensko tranzicijsko omrežje ga identificirata v t. i. fašistih. Fašist je danes najbolj neracionalna kategorija; da bi to razumeli, si moramo v misli priklicati zgolj dejstvo, da je Putin napadel Ukrajino zgolj zato, ker naj bi se tam obilno skrivali fašisti oziroma nacisti.

Logike iskanja notranjega sovražnika ne boste našli niti v Ukrajini, pa četudi bi bilo tam nekaj takšnega upravičeno pričakovati, še manj boste lov na notranjega sovražnika lahko odkrili v državah Evropske unije ali pa na Zahodu, če ta pojem jemljemo v civilizacijskem smislu in upoštevamo vse dežele, ki jih je ustvarila zahodna civilizacija, od Avstralije do ZDA.

Tranzicijsko omrežje je od osamosvojitve dalje vselej ustvarjalo nove notranje sovražnike. Pri tem je ravnalo po paradoksalnem načelu, da se je v tej kategoriji znašel tisti, ki je imel največ zaslug za Slovenijo, bodisi v zgodovinskem bodisi v sočasnem smislu. Tako je bila to nekaj časa Cerkev, potem je bil to predsednik Demosove vlade, vmes je za velikega revanšista in nevarnost slovenski demokraciji veljal Jože Pučnik, oče slovenske državnosti, potem pa se je kot notranji sovražnik oblikoval osamosvojitveni minister za obrambo… vse na Požareport.

(Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)

Foto: Zajem zaslona