Boštjan M. Turk: Ko živimo v obnebju groženj, kaj nam bodo obdavčili, vzeli, prepovedali, zaplenili, nacionalizirali
Medtem: uvoženi oreščki z Madagaskarja, posušena špinača iz mongolske stepe, radič iz najbolj negovanih vrtov Sicilije, stročnice z Daljnega vzhoda in tako dalje, le da je zadoščeno veganskim potrebam predsednika vlade na Gregorčičevi …
Zborovanja na Trgu republike bi morala postati stalnica
“Zborovanja na Trgu republike bi morala postati stalnica. Na njih se morajo zvrstiti vsi sloji, ki jim Golobova vlada streže po življenju. Kmetje, obrtniki, podjetniki, študentje in drugi. V tem smislu lahko 1. februar 2023 vpišemo med nacionalne praznike.”
V sredo, 1. februarja, je bilo zanimivo prisostvovati vseslovenskemu shodu upokojencev na Trgu Republike. To bi utegnil biti eden od najpomembnejših dogodkov po volitvah aprila 2022. Na njem se je zbralo vsaj deset tisoč ljudi, raje kakšen tisoč, dva več kot manj. Bili so to ljudje, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije. Najsi se je človek še tako naprezal, ni mogel videti nobene sledi politične ali strankarske organiziranosti, ki bi na tistem mestu zbrala takšno množico. Preprosto se je vse dogajalo spontano.
V tem je bil protest dobesedno zanikanje kolesarskih odisejad, ki so se vsak petek vršile na istem mestu. Tudi ljudi je bilo vsaj stokrat več. Če so bile “demonstracije” Jaše Jenulla natančno režirane in usklajene z večinskimi mediji, tega za sredino dogajanje ne moremo reči. Da pa je to presenetilo tako medije kot tudi mnoge, ki stoje za njimi, ni skrivnost. Ni pa presenetilo nekoga, ki je v ozadju vsega. Kaj hočemo reči s tem, povedo naslednje vrstice.
Dan pred protestom
Dan pred protestom sem podpisani avtor članka imel nekaj srečanj v kavarni Maximarketa. To je lokal, ki je nasproti parlamenta in v neposredni bližini Trga republike. Srečanja z nekaterimi ljudmi sem si organiziral tako, da so se začela ob 11. uri in se zavlekla skoraj do 14. ure istega dne.
Sedel sem ob mizi, ki je gledala na prizorišče dogajanja dan kasneje. V skritem kotu iste kavarne, to je v delu, ki je postavljen tako, da ga večina gostov ne vidi, je ves čas sestankoval Milan Kučan. Kdo so bili njegovi gostje, je bilo zaradi diskretnosti pozicije njihove mize težko reči.
So se pa menjali. Do njega je prihajal in odhajal Marjan Šiftar, sekretar za zvezo, kot se mi je to zdelo, še posebno zato, ker je bil Šiftarjev obraz resen, zaskrbljen in zbran, kar ne pritiče nekomu, ki je v lokalu. Ti so namreč namenjeni razvedrilu, če ne zabavi.
Mojim sogovornikom in meni se je zdelo nenavadno, kaj pa Milan Kučan na skritem mestu lokala počne toliko časa. Človek se čez dan v nekem lokalu pač ne zadržuje toliko.
Ne vemo in ne bomo vedeli, ali je bilo sestankovanje nekdanjega predsednika CK Zveze komunistov Slovenije povezano s prihajajočih shodom ali ne. Glede na to, da gre za najvplivnejšo osebo v državi, ki že od začetkov svoje kariere ničesar ne prepušča naključju, je takšna možnost več kot verjetna. Še toliko bolj, ker sem ob koncu redakcije pričujočih vrstic prejel novico, da se je sestankovanje dan kasneje, to je 1. februarja, spet ponovilo, v enako intenzivni meri.
Protestirajo proti globoki državi
Število ljudi, ki so se zbrali na protestu upokojencev, je (zato) več kot logično. Protestirajo proti globoki državi. Hkrati pa gre za odgovor na dve lastnosti Golobove oblasti, ki postajata vsak dan bolj moteči. Na eni strani imamo kronično neučinkovitost in pristranskost, na drugi pa prav tako izrazito artikulirano arogantnost.
Golobova “era” je namreč najnižja točka samostojne Slovenije v vseh pogledih. V bistvu smo se znašli v obdobju, ko nimamo efektivne vladne garniture. Ta namreč od svojega nastopa dalje ni sprejela niti enega zakona, s katerim bi optimizirala delovanje bodisi privatnega bodisi javnega sektorja.
Poskušala je s selektivno povišico plač najvišjih funkcionarjev v pravosodju, kar je bil bistroumni (ali nebistroumni) nesmisel. Prav slednji so namreč najodgovornejši, da sodni sistem ne deluje oziroma deluje pristransko. Število ljudi, ki mu ne zaupajo, je med dvema tretjinama in tremi četrtinami.
V Sloveniji ne moreš biti deležen poštenega sojenja oziroma je nekaj takšnega izjemno redko. Lovke globoke države sežejo tudi na… več na Požareport.
* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)
Foto: Zajem zaslona
Ne spreglejte…
Upokojenci, vlada in tiskani mediji
Ta teden so pred Državnim zborom protestirali upokojenci. Na Trgu republike se jih je, na inciativo Pavla Ruparja oz. Glasu upokojencev, zbralo kar nekajkrat tisoč (več o tem tukaj).
Šlo je za sporočilo vladi, da upokojenci preprosto ne morejo več tako (slabo) živeti. V ozadju je namreč premisa, da so celo delovno dobo plačevali prispevke in vplačevali v pokojninsko blagajno zato, da bodo na starost lahko dostojno živeli… več tukaj.