“Z odhodom Boruta Pahorja prihaja do usodne menjave generacij v vseh vejah oblasti, in sicer z boljšega na slabše oziroma najslabše. Težko si človek predstavlja neko elito, ki bi bila bolj odtujena od realnega dogajanja, kot je ta.”
Boštjan M. Turk: Pokorjeni mediji, čistijo policijske vrste, pravosodja pa jim ni treba, ker je tako ali tako že pretežno v njihovih rokah
Boštjan M. Turk: “Ne boj, mesarsko klanje”, ki ga napovedujejo zadnji dogodki na politični sceni, je uvod v proces, ki ga bo Slovenija še kako plačala. Oblast se osredotoča na medsebojne spopade za tranzicijske pritikline (tiste, ki so še ostale), iz aviona pa se vidi, da jih interesi državljanov niti najmanj ne zanimajo.
To je še toliko pomembnejše zaradi tega, ker je supervolilno leto prineslo bistveno spremembo v kakovosti vodilnega kadra.
Poslavlja se Borut Pahor, ki je z zadnjim dejanjem, to je s pozivom k dostojnemu pokopu po vojni pobitih v Macesnovi Gorici, storil nekaj, česar pred njim ni bil zmožen storiti še nihče na njegovem položaju. To mesto je namreč slovenski Katin: v njem je več Slovencev kot v Kočevskem Rogu.
Sami njegovo gesto razumemo kot simbolni klic h koncu državljanske vojne. Takih sporočil v državi nismo slišali že od devetdesetih let naprej. Svojo temeljno ambicijo je uresničil: postal je predsednik vseh Slovencev.
A na njegovo mesto prihaja nekdo, ki se je že pred prevzemom mandata (23. decembra) opredelil v radikalnem smislu kontinuitete tranzicijske oblasti, saj je javno obkrožil(a) tri glasovnice “za” na predčasnem glasovanju. Tako izpolnjeni lističi pomenijo zahtevo za obrambo privilegijev, segajočih še iz časa pred ustanovitvijo samostojne države.
Kdaj pa je bila RTV demokratična? A pod Janezom Kocijančičem?
Če se je nekaj neba odprlo za sonce, se je to zaradi novega programskega sveta in zaradi angažiranosti nekaterih posameznikov, ki so svoje delo v resnici razumeli kot servisiranje informacij za vse državljane. In ne kot obrambo političnega monopola skupin, ki bi se morale posloviti leta 1990.
Zamenjal se je tudi parlament in komaj so bili potrjeni mandati, smo doživeli nekaj, česar še nismo videli. Njegovo spremembo v boksarski ring, kar je uprizorila kar predsednica sama, skupaj z enim od poslancev novokomponirane stranke. A to je bil samo uvod v radikalno razvrednotenje ugleda in pomena te institucije. Kar se je dogajalo, smo namreč opazili vsi; ni pa na nas, da bi takšno pogrošnost komentirali. To bi pač ne sodilo na raven tega zapisa.
Enak zdrs se zgodil tudi na področju izvršne oblasti. Ta vlada je postavljena v popolnoma drugačen čas, kot je bil tri leta nazaj. Pandemija se je spričo večinske imunosti prebivalstva poslovila, vojna v Ukrajini divja naprej, a se sedaj Sloveniji ni treba posebej truditi.
To delo je bilo opravljeno ob koncu mandata prejšnje. Sicer je v Sloveniji trenutno okrog 50.000 beguncev iz te države, česar smo res lahko veseli. Šlo bo za kulturno obogatitev celote: pa še ti ljudje res bežijo pred vojno, v nasprotju z drugimi “begunci”, ki vdirajo skozi prostor, kjer bi morala stati ograja.
Ni je več, ker jo je sedanji predsednik vlade odstranil… več na Požareport.
* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)
Foto: Zajem zaslona
Ne spreglejte…
Država, ki je postala sedež ruskih vohunov v Evropi
Država, ki je postala sedež ruskih vohunov v Evropi. Konec novembra so ukrajinske varnostne sile blizu meje z Madžarsko aretirale osebo, za katero se je domnevalo, da je ruski vohun.
In res, temeljita preiskava (vohun je imel v anus skrit podatkovni čip USB) je razkrila, da je pridobil celo vrsto informacij o vodstvu in osebju ukrajinskih varnostnih služb SBU in GRU ter podrobne informacije o trdnjavah, opremi in logistiki ukrajinske vojske. Kot se je izkazalo, je vohun hotel na Madžarsko, da bi ga izročil ruskemu veleposlaništvu v Budimpešti… več tukaj.
