Boštjan M. Turk: Slovenija se pod Golobom potaplja
Boštjan M. Turk: Slovenija se pod Golobom potaplja. Kot v SFRJ, ki je mentalna domovina večine “svobodnjakov”, ne demokracija, ne neodvisno pravosodje, ne takšne vrste mediji ne štejejo nič. Šteje oblast, ta pomeni razpolagati z vsem, začenši z denarjem. In napraviti vse odvisno od nje. Tudi danes ne datumi, ne številke, ne besede, ne obljube, ne milijoni, ne milijarde niso obvezujoči.
Šteje zgolj to, da si na oblasti. Ter da jo držiš tako trdno, kot se ona oklepa tebe (in tvojih). Tedaj si lahko privoščiš vse. Kako je to konkretno videti, je dovolj samo ozreti se naokoli.
Dan pred tem, ko smo pisali te vrstice, se je pokazalo, da škoda ob poplavah znaša milijardo evrov. To zadeva infrastrukturo. Če k temu dodamo še škodo na individualnih objektih, pridemo do največ petsto milijonov. A hkrati je vlada “izračunala”, da bomo za obnovo potrebovali – ob tem, da bomo zgradili še kakšno protipoplavno instalacijo – sedem milijard. Kam bo potem šla kolosalna razlika petih milijard in pol? V večinskih medijih ni bilo enega resnega komentarja na to temo. Niti ena nadzorna institucija ni trznila. Gre za očitno protislovje; ena in ena dasta dve, ne pet.
Migranti se prosto sprehajajo po državi. Na vlaku Ljubljana – Jesenice so prejšnji petek (8. 9. 2023) popoldan zasedli cel vagon. Imeli so vozovnice, najverjetneje pa niso imeli (zagotovo ne vsi) veljavnih dokumentov. To je še posebno logično zato, ker pri njih velja pravilo, da jih odvržejo. Potem si lažje privzamejo novo identiteto. V Franciji, na primer, če boš brez veljavnega osebnega dokumenta, te bodo najprej preventivno priprli. Potem bodo ugotavljali, kako si se znašel brez papirjev. Oblast namreč domneva, da tisti, ki hodi naokrog brez osebne izkaznice ali potnega lista, nekaj skriva oziroma nekaj naklepa. Zato tudi pripor.
Ilegalno… tja čez Karavanke
Ko sem se kasneje pozanimal, kaj ti migranti počnejo, mi je bilo rečeno naslednje: na Jesenicah izstopijo, ker jih v Avstrijo – zaradi njihovega statusa (ali nestatusa) ne spustijo. Potem gredo tja ilegalno, čez Karavanke. Iz tega preprosto sledi, da Slovenija v tem hipu ne premore polne državnosti. Slednja namreč pomeni tako nadzor nad ozemljem kot nadzor nad mejo. Tega naša država v tem hipu nima. A v večinskih medijih ni niti enega komentarja na to temo. Niti ena nadzorna institucija ne trzne. Spet gre za protislovje, ki izničuje status slovenske države. Je to še država?
V Ivančni Gorici so se ravno te dni organizirale vaške straže. Kriminala, ki ga povzročajo – zaenkrat v javnosti še neidentificirani storilci – kje so tu slovenski mediji, da bi jih razkrili? – se ne da več prenašati. Lahko si samo predstavljamo, da je bilo osemdeset let nazaj na sporedu nekaj še hujšega. Da so se ljudje uprli pobijanju OF oz. partizanov. Država pač ni delovala. Ampak vse skupaj, če potegnemo črto, pomeni, da država tudi danes ne deluje več. In spet smo pri novem protislovju. Tako bi seveda ne smelo biti.
Skupni imenovalec
Skupni imenovalec Golobove vlade v izteku poletja so torej nedelujoče finance, nedelujoči sektor notranjih zadev, ob avtoritarnem prikrajanju resnice, kakršnega si dovolijo s strani oblasti kontrolirani mediji in pravosodje. Edino, kar torej funkcionira, je oblast, če jo razumemo kot avtokratski odnos do javnih financ in resnice. Ta je za državljane sicer protislovna, za tiste, ki se z njo ponašajo, pa ne. Tu je Ljubljana docela podobna Bruslju in podobnim “megalitom”, kot bomo videli kasneje.
A ne propada samo Slovenija: celoten Zahod (Evropska unija) sta se znašla v neki temni legi zgodovine. Tako v Evropi ni bilo že od leta 1945 naprej. S tem, da negativni scenarij še ni izčrpan. Poskušajo nas namreč prepričati, da je abnormalno normalno. Za to v Sloveniji skrbijo večinski mediji, če si ga kdo upa ugovarjati, pa še dodatno pravosodje. Ko na primer v Velenju neko društvo Pika uprizori Titov festival za najmlajše, je to storjeno z namenom, da se premakne meja sprejemljivosti sicer nesprejemljivega. Da se ljudi navadi na to, da je veliki diktator pravzaprav velik človek, zgodovinska osebnost in tako naprej. Še malo in bomo verjeli, da je za obnovo res potrebnih sedem milijard, čeprav znaša škoda le milijardo in pol.
Overtonovo okno
To premikanje meje je ključen proces, ki se odvija sedaj tako v Sloveniji kot v Evropi. Z bolj tehničnim izrazom ga imenujemo Overtonovo okno, kaj to je, pa sledi na koncu članka. Sedaj povejmo le, da daje nesluteno moč (in oblast) tistemu, ki ga v družbo instalira.
Če se iz Slovenije tako ozremo proti Evropi, opazimo, da propada v vrednostnem temelju, kar je nekaj najhujšega, kar se lahko primeri. Tako so propadali Nemci pod nacizmom in Rusi pod komunizmom. Sledeč isti logiki lahko ugotovimo, da je propadanje Zahoda kar dinamičen proces, ki se je intenzivno začel po letu 1968. O tem smo pisali v knjigi Vojna za mir. Sedaj pa je dobil takšne pospeške, da se mnogi sprašujejo, kaj se sploh dogaja. Presenečata namreč obsežnost sprememb in hitrost, s katero se te aplicirajo v prostor.
Predvsem pa to, da gre za voden in usmerjen postopek na škodo večinskemu prebivalstvu. Stvar je še toliko bolj neverjetna, ker se vse novosti, s katerimi je Zahod soočen v zadnjem desetletju, prepoznajo v enem skupnem imenovalcu. So namreč protislovne.
Evropska Zveza, Organizacija združenih narodov, Svetovna zdravstvena organizacija, krovni pokrovitelji in organizatorji propada Zahoda ob tako rekoč nedeljeni asistenci večinskih medijev z vso močjo uveljavljajo zakon protislovja. Gre za hoteno protislovje z namenom diskvalifikacije (večinoma) evropskega prebivalstva, kar je nekaj, česar zgodovina še ni spoznala, pa je spoznala veliko. A dejstvo je, da protislovja ne najdemo nikjer, ne v svetu živega ne v vesolju kot najširšem organskem zapopadku vsega, kar obstaja.
Eno in drugo je namreč zgrajeno prav na zanikanju… več na Požareport.
* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)
Foto: Nova24Tv
