Boštjan M. Turk:  Smo žrtve zgodovinskih prevar: Kaj pomeni molk Nataše Pirc Musar ob pojavu antisemitizma v Sloveniji

ByAna Koren

17. aprila, 2023

Boštjan M. Turk:  Smo žrtve zgodovinskih prevar: Kaj pomeni molk Nataše Pirc Musar ob pojavu antisemitizma v Sloveniji

Boštjan M. Turk: Predsednica države Nataša Pirc Musar bi morala absolutno reagirati na pojav antisemitizma, še posebno zato, ker se izraža skozi javni medij RTV Slovenija. Da ni reagirala tako, pomeni, da Slovenijo postavlja v najslabši možni kontekst, tj. v kontekst držav, ki so antisemitske. Zoper takšen greh ne more dati odpuščanja nobena politika in nobena diplomacija.

Zakaj?

Odgovor je preprost. 

Judi so najstarejši narod na svetu. So tudi utemeljitelji zahodne civilizacije, saj je ta izšla iz predpostavk, ki so se prvič oblikovale v Stari zavezi. Tej zbirki knjig dolgujemo spoznanje o Bogu, ki svetu ni imanenten, temveč transcendenten.

Bili so tudi prvi, ki so vedeli, da sta Sonce in Luna zgolj nebesni telesi, ki ju je ustvaril Bog, tako kot vso živo in neživo naravo. Učili so tudi, da je Bog svet ustvaril postopoma, v šestih dneh, začenši z manj kompliciranimi enotami stvarstva, vse do najbolj komplicirane, človeka in njegove zavesti.

Antropološko je Bog človeka ustvaril po svoji podobi, kot moža in ženo in kot razumno bitje s svobodno voljo. Sodobna znanost ni mogla zavreči nobene od trditev Stare zaveze. Nasprotno, šele 20. stoletje je omogočilo potrditi – razumljivo, da po poti analogije – teoreme iz Prve Mojzesove knjige (prim: big bang, background radiation).

Razumeli smo, da vesolje ni večno, temveč ima začetek. Zakaj se je začelo ali kdo ga je začel (ustvaril), pa niti teoretično ni mogoče odgovoriti, kajti človeški razum ne bo zmogel nikoli prestopiti tako imenovane točke singularnosti.

Onkraj nje je – najverjetneje – samo Bog.

Stara in kasneje Nova zaveza sta pomenila temelje evropske civilizacije, ki je preoblikovala celoten svet. Judovstvo je tako njen integralni del. A sedanji razvoj stvari kaže, da se dogaja nekaj nenavadnega.

Vlada v Izraelu

Vlada v Izraelu, ki jo vodi Benjamin Netanjahu, je spričo uvajanja pravosodne reforme deležna silovitih napadov s celega sveta. Natančneje, napadi prihajajo s strani globalistov, ki so organizirani na osi Berlin-Paris-Bruselj, ta pa je vse bolj podprta tudi s strani sedanje ameriške administracije. V njenem ozadju delujejo mnogi, ki so judovskega rodu.

Lahko si predstavljamo, v kakšni dilemi so se znašli. A ne gre samo za pravosodni sistem. Gre za to, da globalizem najprej obračunava z državno suverenostjo. Globalizem briše tisto, na čemer se Judje utemeljujejo.

Vera, država, posameznik in njegova eksistencialna zavetja, to so prve tarče agende, ki se sedaj prepoznava v prebujenstvu, prej pa v revoluciji ’68, utemeljeni na nenavadni sintezi marksizma in potrošništva. Izrael je izjemno dobrodošla tarča, saj je država, ki dobesedno uteleša nacionalno suverenost, utemeljeno na veri, jeziku in kulturi. Ob njem sta to še Poljska in Madžarska.

Da so se ZDA indirektno obrnile proti Izraelu, pa se je moralo zgoditi nekaj usodnega prav z njimi. Razkroj je dejansko potekal v dveh vzporednih segmentih. Zadnja predsednika, ki sta v resnici skrbela, da so ZDA močne, sta bila Ronald Reagan in George H. Bush starejši.

Donald Trump je bil izvoljen proti volji establishmenta, njegova izvolitev pa je bila posledica spoznanja večinskega dela državljanov ZDA, da se ZDA od znotraj razkrajajo. K temu je bistveno pripomogel tudi premik Demokratske stranke na levo stran političnega prizorišča, od Johna F. Kennedyja dalje. Demokrati so postajali odtujeni temeljnim vrednotam ZDA.

To je kulminiralo leta 2016 s Hillary Clinton. Ta je kot del v javnosti vse bolj kompromitiranega sindroma Demokratske stranke predstavljala skupine, ki so želele Ameriko oddvojiti od njenega bistva. Zato se je zgodil Donald Trump. Znani kanadski sociolog Mathieu Bock-Côté je takole sumarno povzel jedro vprašanja: “Trump je bil znak globokega nezadovoljstva v Združenih državah, ki se ni izražalo zgolj skozi izgrede njega in njegovih. Bil je izraz upora proti elitam, ki so sprejele globalizacijo.”

Po Trumpu… več na Požareport.

* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)

Foto: Nova24Tv