Boštjan M. Turk: Temna slutnja: Golob se skriva za Levico in neprikrito agresivnostjo te stranke

ByAna Koren

6. novembra, 2022
Boštjan M. Turk (Foto: zajem zaslona)

“V Evropi ni države, ki bi podila ministre, katerih ime je povezano z njihovo ustanovitvijo: kot tudi ne takšne, ki bi zapirala muzej lastne državnosti oziroma osamosvojitve.”

Boštjan M. Turk: Temna slutnja: Golob se skriva za Levico in neprikrito agresivnostjo te stranke

Boštjan M. Turk:  Slovenija postaja država, ki bi morala začeti zanimati Evropsko unijo, konkretno njene kontrolne mehanizme. Takšne države namreč v Evropi ni. Temu je tako, ker takšne vlade nismo imeli še nikoli v samostojni Sloveniji. Sile, ki jo držijo pokonci, bi lahko primerjali s tistimi, ki so poganjale vrtiljak nasilja v letih po drugi svetovni vojni.

Razmere so se sicer bistveno spremenile, smo znotraj Evropske unije, v bistvu v njenem najožjem pasu (v evroobmočju in v schengnu), zato je neposredno nasilje nad državljani zaenkrat še nemogoče.

A dogaja se to, da se ukinjajo vzvodi demokracije, začenši z najobčutljivejšimi. Sedanji premier stranke Levica ni vzel v vlado kar tako. Četudi je bila pridruženi člen koalicije že pod Marjanom Šarcem, je slednji ni izkoriščal, da bi v njegovem imenu uničevala demokratične standarde v republiki in državo samo.

O Marjanu Šarcu imamo svoje mnenje in smo ga velikokrat posredovali javnosti. Ostaja enako ne glede na to, kaj bomo navedli v nadaljevanju. Da pa bi bolje razumeli primerjavo z današnjim stanjem, si moramo nekoliko osvežiti spomin.

17. avgusta 2018 je bila ista oseba v državnem zboru izvoljena za enajstega predsednika vlade Republike Slovenije. Čez slab mesec, 13. septembra 2018, so poslanci potrdili novo vlado – prvo manjšinsko v zgodovini Slovenije – v sestavi Lista Marjana Šarca, SD, Stranka modernega centra, DeSUS, Stranka Alenke Bratušek in projektna partnerica manjšinske vlade Levica. Vlada je bila bistveno odvisna od njene podpore.

Slednja je tudi parafirala sporazum o sodelovanju koalicijskih strank. Kako pomembna je bila Levica, pove dejstvo, da ko se je enkrat odločila, da vlade ne bo več podpirala, je posledično padel predsednik vlade, omenjeni Marjan Šarec. To je konkretno sovpadalo s predlogom Levice o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s čimer se ostale koalicijske stranke niso strinjale. Tako: “Zaradi nestrinjanja s predlogom zakona o ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri katerem bi morebitno izgubo krili z državnim proračunom, je 27. januarja 2020 odstopil z mesta ministra za finance. Nekaj ur kasneje je odstopil tudi predsednik vlade Marjan Šarec.” (elektronska enciklopedija)

Z Levico se je zapletlo že zelo zgodaj, pri oblikovanju koalicijske pogodbe. O njej je poročala Pop TV: “Koalicijska pogodba peterice strank pod vodstvom Marjana Šarca je najprej razburila gospodarstvenike. Znani podjetnik Igor Akrapovič je na to dejal, da se je njegova družba odločila bilančni dobiček preusmeriti v ‘bolj predvidljivo okolje’. Kar je naletelo na porogljiv odziv poslanca Levice Mihe Kordiša.

Voditeljica Petra Krčmar je v najbolj gledani oddaji 24ur dejala: “Po takšnih res škandaloznih izjavah o nacionalizaciji, pa o kapitalističnih prašičih je res težko biti tiho.” V istem času je podjetnik Igor Akrapovič za isto oddajo povedal, da je “naredil to, kar je očitno treba. Holdingu Akrapovič, ki ima sedež prav tako v Ivančni Gorici, so izplačali celoten prenesen oziroma akumuliran dobiček. Bilo ga je za več kot 32 milijonov. In to je le prvi ukrep v tej smeri, če bo politika nadaljevala na tak način, bodo sledili še drugi.” (vir).

Akrapovičevo dejanje je takrat pomenilo, da je zaradi napovedi Levice o nacionalizaciji v delih gospodarstva prišlo do čisto konkretnih reakcij. Grožnje so tako z območja verbalnega prešle v območje dejanskega. Kako resne so bile razmere, je tedaj potrdila tudi direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc, ki je spisala protestno pismo zaradi trditev Luke Mesca. Ta je z izjavo… vse na Požareport

* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)

Foto: Zajem zaslona