Boštjan M.Turk: “Verjemi, (če hočeš).”
Boštjan M. Turk: Slovenija bo kmalu prišla v ospredje evropskega zanimanja, o tem se lahko prepriča vsak, ki podrobneje spremlja dogajanje doma. To ne bo na način, kot smo ga poznali v času prejšnje vlade. Ob 30-letnici ustanovitve lastne državnosti smo bili – resda za hipec – v središču svetovne pozornosti. Še Google je tedaj posvetil osrednji logo temu jubilejnemu dogodku. Vojna v Ukrajini (v Evropi) je Slovenijo spet prinesla na svetovni zemljevid, še posebno po obisku treh predsednikov vlad v Kijevu, sredi marca 2022. To je bil namreč zgodovinski dogodek.
Sedaj se Slovenija spet silovito uveljavlja, a to na način, ki nima nobene zveze s pozitivnimi konotacijami. Lahko namreč začnemo preštevati elemente, po katerih smo drugačni od evropskih sosed oziroma predstavljamo evropski unikum.
Nekaj smo jih sicer podedovali od prej.
V Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji ali Španiji (in drugod) bi predsednik vrhovnega sodišča nikakor ne mogel biti nekdo, ki ne zna natančno odgovoriti na vprašanje, kje in kako je diplomiral. In na podvprašanje, kje in kako je opravil državni oziroma pravosodni izpit.
Ne spreglejte
Primer Branko Masleša bi se preprosto ne mogel zgoditi nikjer drugje kot v Ljubljani, to pa zato, ker bi moral dotičnik diplomo pokazati že na začetnih stopnjah sodniške hierarhije. In še en, univerzalni razlog je zadaj: v Evropi ne dajo dosti na diplome z recimo temu v pomembnih vidikih problematičnih univerz ali držav. Prepričani smo, da se bo proces pridobivanja diplom v BiH radikalno spremenil, ko bo država vstopala v evropske integracije.
In slaba tolažba: BiH je s stališča pravne države že v tem trenutku pred Slovenijo. Kar tudi ni težko, saj RS ni več pravna država (z zadnjimi popolnitvami ustavnega sodišča). Je neke vrste postmoderna prevratna oblast, hunta. Izraz je težak, a ga ni težko dokazati: zgolj v takšni obliki vladavine lahko predsednik vlade neposredno določa, kako bo po osebju strukturirana policija, kdo bo njegov varnostnik in kdo ne, koga se odpusti in koga sprejme in podobno.
In odslovi ministrico, če ga opozarja na nujno integriteto policije. Tako se je na primer vedel Augusto Pinochet, ki si je docela podredil policijski aparat. V takšnem sistemu sodišča delujejo po globalni inerciji.
Vselej so všeč tistim, ki so na vrhu.
Če se kje zalomi in kdo poskuša soditi po resnici in pravici, takšnega sodnika odpustijo (Zvezdan Radonjić) ali pa ustavno sodišče anulira vse predhodno sprejete odločitve, tudi tiste, ki so bile sprejete na vrhovnem sodišču (B. M. Turk, primer Pirjevec).
V Sloveniji državljan tako ne more pričakovati poštenega sojenja. Če pa pripada – v širšem ali ožjem risu – tistim, ki so v takšni poldiktaturi pri vrhu, pa se mu ne more nič resnega zgoditi, ne glede na to, kaj stori.
Primerov je, kot je peska na obalah Jadrana.
Odsotnost pravne države se zdi najbolj nevralgična točka, v kateri se RS razlikuje od EU. Prej ali slej se bo slednja morala ukvarjati s tem problemom.
Nikjer v Evropi tudi ni države, kjer bi tri tedne pred volitvami novoustanovljene stranke odnesle levji delež glasov. V tem je Slovenija vnovič unikum, takšni pa so tudi njeni prebivalci. Pustijo se potegniti novim obrazom.
Ta protokol se pojavi na vsakih volitvah.
Vsakič večinski segment volilnega telesa temu tudi nasede. In – glej ga zlomka – vsakič je enako razočaran in nove obraze odrine od sebe – da bi na naslednjih volitvah vnovič obkrožil nekoga, ki je čisto – nov in svež.
To ni dokaz nacionalne inteligence. Malo nerodno je tudi, da se je v narodu, ki tako razmišlja, našel avtor Butalcev. Samo ugibamo lahko, kje je iskal navdih… več na Požareport.
* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)
Ne spreglejte…
5 milijarderjev, ki je leta 2022 izgubilo rekordne zneske
Forbes piše o petih milijarderjih, ki so leta 2022 izgubili rekordne zneske in so danes lažji za kar 378 milijard dolarjev.
Elon Musk je postal prvi v zgodovini, ki je izgubil več kot 200 milijard dolarjev, ni pa edini milijarder, ki se je v prejšnjem letu soočil z velikimi izgubami… več tukaj.
