Finančni minister Klemen Boštjančič je danes v Bruslju opozoril, da ukrepi, ki so jih nekateri resorji in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripravili za znižanje javnofinančnih odhodkov, ne zadostujejo. Kot poroča STA, bi lahko vlada, ki opravlja tekoče posle, na prihodnjih sejah sprejela tudi dodatne sklepe o nadaljnjih ukrepih.
Minister je ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU spomnil, da je vlada v začetku aprila ob obravnavi osnutka letnega poročila o napredku predlagateljem finančnih načrtov in ZZZS naložila pripravo zakonov, predpisov in ukrepov za zmanjšanje proračunskih obremenitev.
“Nekateri so jih že pripravili, verjamemo pa, da je to premalo. Tako da bomo v naslednjih dneh, seveda v okviru svojih pristojnosti ministrstva za finance, nadaljevali z razgovori, verjetno pa tudi s sklepi na naslednjih sejah vlade o tem, kaj morajo posamezni resorji pripraviti,” je povedal.
Fiskalna odstopanja in poročilo Bruslju
Vlada je letno poročilo o napredku 2026 v Bruselj poslala pred manj kot enim tednom. V njem ugotavlja, da je bila dejanska rast t. i. očiščenih izdatkov že lani nekoliko višja od omejitev po pravilih EU. Ob upoštevanju nižje rasti v letu 2024 in nacionalne odstopne klavzule za povečane obrambne izdatke je bila realizacija sicer še znotraj dopustnih okvirjev.
Ocene za letošnje leto pa kažejo precejšnja odstopanja od fiskalnih zavez, kar dodatno krepi pritisk na pripravo novih ukrepov za omejevanje porabe.
Stroški ukrepov med višjimi v EU
Ena od osrednjih tem zasedanja finančnih ministrov je tudi odziv na gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu. Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (IMF) sta države pozvala, naj bodo ukrepi za pomoč gospodinjstvom in podjetjem čim bolj ciljno usmerjeni.
Boštjančič je ob tem poudaril, da je Slovenija po analizi IMF med državami EU na tretjem mestu po višini stroškov ukrepov za blaženje krize. Gre predvsem za znižanje trošarin in oprostitev plačila okoljske dajatve za emisije ogljikovega dioksida pri določenih naftnih derivatih.
Minister je priznal, da gre za splošna ukrepa, ki nista ciljno usmerjena, kar je tudi eden od razlogov za razmislek o nadaljnjih prilagoditvah fiskalne politike.
