Državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje dr. Milan Brglez se je v Luksemburgu udeležil pravosodnega dela zasedanja Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, kjer so ministri držav članic med drugim obravnavali predloge zakonodajnih sprememb na področju insolvenčnega prava in zaščite ranljivih odraslih.
Svet EU je dosegel splošni pristop glede predloga direktive o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava, katere cilj je poenostavitev in večja predvidljivost postopkov, kar naj bi okrepilo čezmejne investicije znotraj enotnega trga. Slovenija je po Brglezovih besedah besedilo ocenila kot »uravnotežen kompromis, kjer so ustrezno upoštevana stališča Slovenije in drugih istomislečih držav članic.« Pogajanja z Evropskim parlamentom naj bi stekla v času prihajajočega danskega predsedovanja.
Potrjen je bil tudi delni splošni pristop glede uredbe o varstvu ranljivih odraslih, katere namen je večja zaščita oseb, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti ne morejo več same zastopati svojih interesov v čezmejnih situacijah.
Poziv k zaščiti sodnice Hohler in EPPO
Zasedanja se je udeležila tudi glavna evropska tožilka Laura Kövesi, ki je predstavila dosežke in prihodnje načrte Evropskega javnega tožilstva (EPPO), pristojnega za kazniva dejanja, ki škodujejo proračunu EU.
V nadaljevanju so se ministri dotaknili tudi tehnoloških izzivov prestrezanja komunikacij v kazenskih preiskavah. Slovenija je opozorila na hitro razvijajoče se digitalne tehnologije, ki jih pogosto zlorabljajo tudi kriminalne združbe. Ob tem je poudarila potrebo po enotnem pravnem okviru EU, ki bi predpisoval učinkovit pravosodni nadzor nad izvajanjem prestrezanja in s tem zagotavljal zakonitost zbranih dokazov.
Razprava je potekala tudi o pristopu EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, kjer se je Slovenija pridružila državam, ki pozivajo Evropsko komisijo, naj čim prej zaprosi Sodišče EU za pravno mnenje o skladnosti osnutka pristopnega paketa z evropskim pravom.
Posebno pozornost je pritegnila točka, uvrščena na pobudo Slovenije, glede nedavnih sankcij ZDA proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), med katerimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Državni sekretar Brglez je pozval Evropsko komisijo, naj pristopi k aktivaciji evropskega akta o blokiranju, s katerim bi zaščitili evropske državljane in institucije pred enostranskimi ukrepi tretjih držav.
Ob tem je predlagal tudi, da Unija poda jasno, usklajeno politično izjavo v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in obsodi sankcije kot napad na neodvisnost sodstva. Predlagal je tudi posebno razpravo na prihodnjem Svetu EU, na kateri bi obravnavali konkretne ukrepe za zaščito sodnice Hohler kot državljanke EU.
Razprava glede Ukrajine
Na zasedanju je tekla razprava tudi o vprašanju nekaznovanosti v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino, kjer je Brglez ponovno izpostavil potrebo po tem, da »bodo zločini preiskani in bodo storilci pripeljani pred sodišče.« Pri tem pa je dodal, da »bi morali z enako resnostjo obravnavati tudi druge konflikte, v katerih se pojavljajo poročila o storjenih zločinih.«
Ob robu zasedanja se je dr. Brglez srečal z evropskim komisarjem za pravosodje Paulom McGrathom, s katerim sta razpravljala o zaščiti mednarodnih sodišč in krepitvi mednarodnega pravnega reda. Prav tako se je srečal s slovenskima sodnikoma Splošnega sodišča EU, dr. Majo Brkan in dr. Damjanom Kukovcem, katerima je osebno čestital ob potrditvi mandata za nadaljnjih pet let, ki ju je dan prej potrdila konferenca predstavnikov vlad držav članic.
Miha D. Kovač
Foto: MNZ RS/EU/Gov.si
