Bruselj načrtuje obsežne reze v zelena pravila EU
Evropska komisija se pripravlja na pomemben korak, ki bi lahko olajšal poslovno okolje v Evropski uniji, a hkrati razjezil zagovornike trajnostnega razvoja. Kot razkriva osnutek prihajajoče zakonodaje, ki ga je pridobil Politico, Bruselj načrtuje obsežno krčenje pravil o okoljskem poročanju, s čimer bi zmanjšali birokratske obveznosti za podjetja in spodbudili gospodarstvo bloka, ki se sooča z gospodarskimi izzivi.
Predlog, ki naj bi bil uradno predstavljen 26. februarja, prinaša spremembe v treh ključnih zelenih pravilih: direktivi o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij (CSRD), direktivi o skrbnem pregledu trajnostnega razvoju podjetij (CSDDD) in taksonomiji EU. Te spremembe so del t.i. omnibus zakona, ki obljublja poenostavitev regulativnega okvira, a sproža vprašanja o prihodnosti zelenih ciljev EU.
Glavni cilj predlaganih sprememb je razbremeniti podjetja, zlasti mala in srednje velika, ki se že dolgo pritožujejo nad zapletenostjo in stroški zelenih standardov. Po osnutku bi bila velika skupina podjetij izvzeta iz obveznosti poročanja o trajnosti, pravila pa bi veljala le za največja podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in 450 milijoni evrov letnega prometa, piše Politico. Slednje pa pomeni zamik in omejitev obstoječih pravil, ki bi sicer od leta 2026 zajela tudi manjša podjetja z najmanj 50 zaposlenimi in 8 milijoni evrov prometa. Poleg tega bi se zmanjšale zahteve glede spremljanja kršitev okolja in človekovih pravic v globalnih dobavnih verigah, kar mnogi vidijo kot korak nazaj od ambicioznih podnebnih zavez EU.
Podjetja pozdravljajo, okoljevarstveniki nasprotujejo
Za mnoga podjetja, ki se spopadajo z visokimi stroški skladnosti in prekrivanjem regulativnih zahtev, bo predlog dobrodošla novica. Predvsem mala in srednja podjetja so v preteklosti opozarjala, da jih zapleteni standardi poročanja omejujejo pri rasti in konkurenčnosti. Po novem predlogu bi se na primer zahteve po skrbnem pregledu dobavnih verig omejile le na neposredne dobavitelje, pogostost preverjanj pa bi se zmanjšala z letne na enkrat na pet let.
Omenjeno naj bi znatno zmanjšalo administrativne obremenitve ne le za velika podjetja, temveč tudi za njihove poslovne partnerje, ki so pogosto manjša podjetja.
Vendar pa predlog ni brez nasprotnikov. Zelene in levosredinske skupine že napovedujejo oster boj v Evropskem parlamentu in med državami članicami. Maria van der Heide iz nevladne organizacije ShareAction je predlog označila za ‘nepremišljen’ in opozorila, da gre za čisto deregulacijo pod krinko poenostavitve. “Trajnostni zakoni, ki so bili sprejeti za boj proti podnebnim spremembam in kršitvam človekovih pravic, se zdaj ukinjajo na hitro in brez javne razprave,” je dejala. Kritiki menijo, da bi takšne spremembe lahko ogrozile zaveze EU k podnebni nevtralnosti do leta 2050 in spodkopale zaupanje v evropski zeleni dogovor, navaja Politico.
Skrbnost v dobavnih verigah pod vprašajem
Ena od najbolj kontroverznih sprememb se nanaša na direktivo o skrbnem pregledu (CSDDD), ki je bila sprejeta leta 2024 in naj bi se začela izvajati od leta 2027. Prvotni zakon je od podjetij zahteval, da preučijo celotne dobavne verige in ukrepajo proti okoljskim ali človekovim kršitvam. Novi predlog pa te obveznosti drastično zmanjšuje.
Podjetja ne bi več morala preverjati dobaviteljev onkraj neposrednih partnerjev, prav tako pa ne bi bila dolžna prekiniti sodelovanja z dobavitelji, ki ne izboljšajo svojih praks. Poleg tega bi se ukinil sistem odgovornosti na ravni EU, kar bi zmanjšalo tveganje sodnih sporov za podjetja, a hkrati omejilo pravice prizadetih skupnosti.
Komisija želi s temi spremembami tudi omejiti definicijo deležnikov, ki jih morajo podjetja upoštevati, in omiliti zahteve po pripravi podnebnih prehodnih načrtov. Države članice bi po novem imele več svobode pri določanju kazni za neskladnost, pri čemer bi se ukinila zahteva po prometno sorazmernih globah. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko privedlo do neenotnega izvajanja pravil po EU in oslabilo učinkovitost zakonodaje.
Prihodnost zelenih pravil v rokah parlamenta
Predlagane spremembe še niso dokončne – po uradni predstavitvi jih bodo morale potrditi države članice v Svetu EU in poslanci v Evropskem parlamentu. Pričakovati je, da bo razprava burna, saj se gospodarski interesi podjetij soočajo z okoljskimi in socialnimi cilji bloka. Medtem ko nekateri vidijo predlog kot nujen korak za oživitev evropskega gospodarstva, drugi svarijo pred dolgoročnimi posledicami za okolje in ugled EU kot vodilne sile v boju proti podnebnim spremembam.
Osnutek zakona sicer omenja tudi možne spremembe mejnega davka na ogljik, a podrobnosti še niso potrjene. Prav tako ni jasno, ali bo predlog obdržal pravilo »dvojne pomembnosti« v CSRD, ki je bilo v prejšnjih osnutkih tarča kritik. Kar je gotovo, je, da bo ta zakonodaja zaznamovala enega prvih velikih preizkusov nove Evropske komisije in njene sposobnosti uravnotežiti gospodarske in okoljske prioritete.
Portal24; Foto: Pixabay
