V diplomatskih krogih Evropske unije se vse glasneje omenja možnost ločitve pristopnega procesa Ukrajine in Moldavije, potem ko madžarski premier Viktor Orbán še naprej blokira napredek Ukrajine proti članstvu v uniji. Evropska komisija vztraja, da ni objektivnih razlogov za zavlačevanje prve faze pristopnih pogajanj z Ukrajino.
Evropska komisija je v odzivu na Orbánov veto poudarila, da Ukrajina izpolnjuje merila za začetek pogajalskega procesa in da nadaljnje blokade spodkopavajo verodostojnost širitvenega mehanizma. “Ko kandidatka izpolnjuje pogoje, a je brez upravičenega razloga zadržana, je ogrožena celotna kredibilnost pristopa na podlagi zaslug,” je dejal tiskovni predstavnik Komisije.
Madžarski premier se sklicuje na izide nacionalnega posvetovanja, po katerem naj bi 95 odstotkov udeležencev nasprotovalo članstvu Ukrajine. Udeležba je bila sicer okoli 50-odstotna glede na zadnje nacionalne volitve. Orbán trdi, da je zadržanje Ukrajine pri pogajanjih podprto z voljo ljudstva. “Prišel sem z močnim mandatom,” je dejal na vrhu EU prejšnji teden.
Ob tem je izpostavil stališče, da vojna država ne more postati članica Evropske unije, saj bi to pomenilo, da “je Evropska unija v vojni, kar pa Madžarska zavrača.”
Evropska komisija je medtem poudarila, da Ukrajina kljub težkim okoliščinam izvaja ključne reforme, in pozvala k odprtju t. i. prvega grozda, ki vključuje področja demokracije, pravne države, človekovih pravic in javnega upravljanja.
Napetosti zaradi manjšin in varnostnih incidentov
Komisija je pozitivno ocenila tudi ukrajinski akcijski načrt za zaščito narodnih manjšin, s čimer želi Kijev nasloviti dolgoletne pomisleke Budimpešte. Madžarska namreč Ukrajini očita kršenje jezikovnih pravic madžarske manjšine, zlasti v Zakarpatski regiji. Pogovori med državama so se maja prekinili, ko je ukrajinska stran razkrila domnevno madžarsko vohunsko mrežo na svojem ozemlju.
Orbánov veto sega v čas madžarskega predsedovanja Svetu EU, ki se je začelo julija 2024. Že ob začetku mandata je Budimpešta napovedala, da med predsedovanjem ne bo soglašala z odpiranjem pristopnih grozdov za Ukrajino.
Z začetkom danskega predsedovanja se je med diplomati okrepilo upanje na napredek, saj je nova predsedujoča država širitev označila kot geopolitično nujo. Vendar pa Orbán ostaja pri svojih stališčih, kar povzroča frustracije v Kijevu.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na zadnjem vrhu EU v nagovoru pozval k jasnemu političnemu signalu, da Evropa stoji za obljubami, danimi Ukrajini. “Opravljamo svoj del. Pošteno je pričakovati pozitiven odziv,” je poudaril.
Več kot tehnični korak
Komisija meni, da bi odprtje prvega grozda pomenilo več kot tehnični korak – šlo bi za simbolno potrditev evropske perspektive Ukrajine.
Ukrajina in Moldavija sta bili junija 2022 hkrati razglašeni za kandidatki za članstvo v EU. Od takrat sta napredovali vzporedno. Toda zaradi vztrajnega veta Madžarske so se v Bruslju pojavili predlogi, da bi Moldaviji dovolili nadaljevanje procesa ločeno od Ukrajine. Komisija poudarja, da sta obe državi tehnično pripravljeni za začetek pogajanj.
Orbán ni izrazil nasprotovanja moldavski kandidaturi, kar pomeni, da bi ta lahko napredovala. A ločitev nosi politična tveganja – predvsem vtis, da EU ne drži svojih obljub Kijevu, ki je v vojni in v preteklih letih izvedel številne reforme.
“Ne zagovarjamo ločitve. To je odločitev držav članic,” je poudaril predstavnik Komisije.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob zaključku vrha izpostavila, da Ukrajina pod pritiskom sprejema številne reforme, ter dodala, da si zasluži napredovanje na podlagi doseženega. Konkretnih predlogov za preboj iz političnega zastoja pa ni podala.
Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger
