Evropska komisija je članicam Evropske unije predložila predlog o delni in začasni prekinitvi sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu Obzorje Evropa. Ukrep naj bi bil odziv na naraščajočo humanitarno krizo v Gazi ter neuspeh izraelskih oblasti pri izpolnjevanju obljub o povečanju dostopa pomoči civilnemu prebivalstvu na območju.
Kot so potrdili viri blizu Komisiji, se je odločitev oblikovala potem, ko dogovor med EU in Izraelom, dosežen 10. julija, ni bil uresničen, poroča Euronews. V okviru tega dogovora bi moralo priti do občutnega izboljšanja dostopa do hrane, zdravstvenih pripomočkov in zaščite humanitarnih delavcev v Gazi.
Predlog Komisije je bil v ponedeljek predstavljen kolegiju komisarjev, med katerimi je bila prisotna tudi predsednica Ursula von der Leyen. Po neuradnih informacijah naj bi se članice Unije o predlogu razpravljale že v torek na srečanju veleposlanikov držav članic.
V uradni izjavi Komisije je zapisano, da bi začasna omejitev sodelovanja v programu Obzorje Evropa predvsem prizadela sodelovanje izraelskih podjetij s področja naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, droni in kibernetska varnost, za katere obstaja možnost dvojne rabe – tako civilne kot vojaške.
Ukrep ne bi zahteval soglasne podpore vseh 27 držav članic, temveč bi lahko bil potrjen s t. i. kvalificirano večino. Kljub temu ostaja verjetno, da bi države, kot so Nemčija, Madžarska, Avstrija in Češka, predlogu nasprotovale. Po mnenju poznavalcev pa bi lahko odločilno vlogo pri potrditvi odigrale večje države, kot je Italija.
Predlog o delni izključitvi Izraela je eden izmed desetih ukrepov, ki jih je Evropska komisija preučila na podlagi pravnega poročila, v katerem se ugotavlja, da je Izrael z vojaškimi operacijami v Gazi kršil določila mednarodnega humanitarnega prava.
Nizozemska in druge članice naklonjene strožjim ukrepom
Nizozemski premier Dick Schoof je v objavi na družbenih omrežjih opozoril na “katastrofalne” humanitarne razmere v Gazi. Po njegovih besedah je treba “prebivalcem Gaze omogočiti takojšen, varen in neoviran dostop do pomoči”. Haag podpira začasno zamrznitev izraelskega sodelovanja v programu Horizon in izraža pripravljenost za dodatne ukrepe, vključno s trgovinskimi omejitvami.
Sporazum iz 10. julija, o katerem sta se strani dogovorili ob obisku visoke predstavnice EU za zunanje zadeve Kaje Kallas v Tel Avivu, naj bi vključeval tudi mehanizme za varnejše delovanje humanitarnih ekip v območju spopadov. Med evropsko delegacijo je bil tudi posebni odposlanec za Bližnji vzhod Christophe Bigot.
Vendar pa naj bi po besedah več diplomatov znotraj EU vladalo splošno prepričanje, da izraelska stran svojih obveznosti ni uresničila.
“Očitno so razmere v Gazi še vedno izredno slabe. Čeprav nekaj pomoči prihaja, je njena distribucija pogosto smrtno nevarna,” je za Euronews povedal visoki uradnik EU. Po ocenah Združenih narodov je bilo na mestih razdeljevanja hrane ubitih več kot tisoč ljudi, v zadnjih dneh pa je zaradi lakote umrlo več deset prebivalcev.
Drug diplomat, ki je želel ostati neimenovan, je za isti vir dejal: “Upamo, da bodo države članice tokrat dejansko ukrepale. Dovolj je bilo analiz in izjav – potrebujemo konkretne korake.” Po njegovih besedah osredotočanje na ukrep v okviru programa Obzorje sili članice k jasni politični drži: “Ne vemo še, kakšen bo ekonomski učinek na Izrael, vendar je jasno, da se politični pritisk na izraelske oblasti intenzivira.”
Odločitev bo predvidoma znana v prihodnjih dneh, ko se bodo nadaljevale razprave med članicami o prihodnjem odnosu EU do Izraela v luči vojne v Gazi.
Foto: Pixabay
