Evropska komisija v jesenski napovedi za leto 2025 predvideva, da bo slovensko gospodarstvo letos zraslo za 1 odstotek. To je polovica spomladi pričakovane rasti in pod povprečjem Evropske unije, kjer naj bi bila rast 1,4-odstotna.
V Bruslju ocenjujejo, da se bo gospodarska rast v prihodnjih letih okrepila. Leta 2026 naj bi slovenski BDP zrasel za 2,4 odstotka, leto pozneje pa za 2,6 odstotka. V napovedi opozarjajo na visoke pritiske pri javnofinančnih izdatkih, kar bo vplivalo na proračunsko sliko.
Po oceni komisije se bo javnofinančni primanjkljaj letos povzpel na 2,2 odstotka BDP. V dokumentu je zapisano, da to „odraža višjo raven tekočih izdatkov in upočasnjeno rast prihodkov zaradi cikličnega gibanja“, navaja Delo.
Inflacija bo po bruseljski oceni ostala izrazito občutljiva. „V povprečju naj bi letos znašala 2,5 odstotka, kar je posledica cenovnih pritiskov pri hrani, storitvah in energentih,“ navaja komisija. Za leto 2026 je predvidena 2,4-odstotna inflacija, leto pozneje pa 2,2-odstotna.
Stopnja brezposelnosti naj bi ostala nizka, zaposlenost pa stabilna. V drugi polovici leta naj bi se nadaljevala rast zasebne in javne potrošnje, k čemur bo po ocenah Bruslja pripomogla tudi obvezna božičnica za vse zaposlene. Komisija poudarja, da bodo naložbe rasle zaradi boljših razmer na trgu ter zaradi projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Podrobnosti o javnih financah: učinek božičnice še nejasen
Po izračunih Evropske komisije bo obvezna božičnica letos povečala izdatke in prihodke proračuna za 0,2 odstotka BDP. Kakšen bo natančen vpliv prihodnje leto, ocenjujejo, še ni mogoče napovedati. Primanjkljaj naj bi se v letih 2026 in 2027 povečal na 2,3 in 2,5 odstotka BDP, strukturni primanjkljaj pa naj bi dve leti po uvedbi presegel 3 odstotke.
Javni dolg se bo po pričakovanjih znižal z letošnjih 65,2 odstotka BDP, a ostaja med višjimi med državami, ki so se EU pridružile po letu 2004. Višjega ima od novih članic le Madžarska.
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da je rast gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju letos znašala 1,7 odstotka, vendar ostaja krhka. V Umarju so, kot navaja Delo pojasnili, da „k omejitvam prispeva upad izvoza, zlasti na trge zunaj EU, ter negativna menjava s tujino“. Obenem se zaposlenost postopoma zmanjšuje, kar lahko vpliva na zasebno potrošnjo in produktivnost.
Rast trenutno najbolj podpirajo velika infrastrukturna vlaganja, delno okrevanje industrije ter stabilna državna poraba v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu, izhaja iz analiz Umarja.
Foto: Pixabay
