Bruseljski škandal: Timmermans in milijarda evrov za zelene lobije
Evropska unija se je znašla v enem največjih političnih pretresov zadnjih let, potem ko so razkritja nizozemskega dnevnika De Telegraaf osvetlila obsežno financiranje zelenih lobijev iz javnih sredstev. Po poročilih tega uglednega medija je Bruselj v okviru okoljskih in podnebnih subvencij raznim organizacijam, ki naj bi lobirale za bolj ambiciozne zelene politike namenil kar eno milijardo evrov. Kritiki opozarjajo, da gre za sistematično preusmerjanje davkoplačevalskega denarja v politično motivirano lobiranje, kar bi lahko resno zamajalo zaupanje v evropske institucije.
Razkritja nakazujejo, da so bile organizacije, kot je Evropski okoljski urad (EEB), eksplicitno pozvane, naj predložijo dokaze o svojem vplivu na oblikovanje zakonodaje. Sumi se, da ta sredstva niso bila namenjena zgolj splošnemu okoljskemu dobremu, temveč tudi političnemu pritisku na zakonodajalce, zlasti v povezavi z Zeleno agendo EU.
V središču škandala pa se je znašel nekdanji evropski komisar Frans Timmermans, ki je bil eden glavnih zagovornikov podnebnih reform EU. Dokumenti, na katere se pri poročanju sklicuje De Telegraaf, nakazujejo, da je bil eden izmed vodilnih pri usmerjanju financiranja v koalicijo 185 okoljskih organizacij, ki so prejele sredstva EU za podporo zakonu o obnovi narave. Ta zakonodaja določa obvezno obnovo naravnih površin v državah članicah, vključno s porušitvijo jezov in ponovno vzpostavitvijo mokrišč, kar je naletelo na ostro nasprotovanje kmetijskega sektorja in zagovornikov mestne infrastrukture.
Politična dimenzija afere
Glede na razkritja De Telegraafa Evropska komisija že leta financira okoljske organizacije z mandatom lobiranja za zelene politike, ki jih je zastavil Timmermans. V kolikor bi se te navedbe potrdile, bi to močno omajalo verodostojnost evropske administracije. Bas Batelaan, direktor svetovalne družbe Public Matters, ki se ukvarja z javnimi zadevami in lobiranjem, je za nizozemski medij izjavil, da bi morale biti meje med političnim vplivanjem in nevladnimi organizacijami bolj jasno določene: “Potrebujemo stroga pravila, ki bodo nedvoumno določila vlogo civilne družbe pri oblikovanju politik.”
Evropski poslanec Dirk Gotink opozarja, da se je oblikovala močna mreža političnih dogovorov med zelenimi organizacijami in levosredinskimi političnimi silami v Evropskem parlamentu. “Vprašanje je, ali gre za posamezen primer ali pa gre za ustaljeno prakso, ki se uporablja tudi pri drugih občutljivih temah, kot so migracije,” se sprašuje Gotink.
Pretekli poskusi vplivanja na zakonodajalce
To ni prvič, da so se pojavili sumi o poskusih vplivanja na evropske poslance prek financiranja nevladnih organizacij. že leta 2023 so prišle na dan informacije o pritiskih na podjetja, da bi vplivala na zakonodajalce, ki so izražali skepticizem do zakonov, kot je zakon o obnovi narave. Ta je bil zlasti v kmetijskih skupnostih, predvsem na Nizozemskem, deležen ostrih kritik.
Lani jeseni je evropska direktiva okoljske organizacije celo izrecno opozorila, da lobiranje z denarjem EU subvencij ni dovoljeno, vendar so se tovrstne prakse nadaljevale. Nekateri zdaj opozarjajo, da so ta sredstva pripomogla k vzpostavitvi močnega političnega vpliva, ki bi ga bilo težko omejiti brez resnih reform na ravni EU.
Reakcije in prihodnji ukrepi
Na drugi strani EEB vztraja, da so ta sredstva nujno potrebna za zagotavljanje glasov civilne družbe v demokratičnih procesih. Po njihovem mnenju je njihova vloga ključna za ohranjanje EU kot vodilne sile v ekološkem prehodu. Kljub temu pa je vse bolj prisoten strah, da bo tovrstno dvigovanje prahu ogrozilo letne fiksne subvencije v višini 15,5 milijona evrov.
Novoimenovani evropski komisar Piotr Serafin je afero označil kot “nesprejemljivo” in napovedal, da bo deloval v smeri odprave tovrstnih lobističnih pogodb. “Neprimerno je, da nevladne organizacije uporabljajo subvencionirana sredstva za pritisk na poslance Evropskega parlamenta,” je izjavil Serafin. “Na žalost so se tovrstne prakse pojavljale v preteklosti in jih bo treba odločno izkoreniniti.”
Portal24; Foto: Wikimedia/Evropski parlament