Budimpešta pritiska na Kijev: Zakarpatje naj postane “tradicionalno madžarsko”

ByAna Koren

27. junija, 2024 ,
Viktor Orban [Foto: Wikimedia/Evropska ljudska stranka]

Budimpešta pritiska na Kijev: Zakarpatje naj postane “tradicionalno madžarsko”

Madžarske oblasti so od Ukrajine zahtevale razglasitev celotne ukrajinske regije Zakarpatje za “tradicionalno madžarsko”, kot del obsežnega seznama 11 zahtev glede zaščite pravic narodnih manjšin. Poleg tega Budimpešta zahteva tudi volilno reformo, ki bi omogočila politično zastopanost predstavnikov madžarske manjšine v Ukrajini. Te zahteve predstavljajo ključni kamen spotike med obema državama.

Seznam zahtev je bil Ukrajincem predan januarja 2024 s strani madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta. Ta seznam je Szijjarto označil kot seznam madžarskih “zahtev”. V mednarodni politiki ni običajno, da bi suvereni državi postavljali zahteve. Budimpešta pa je medtem že od začetka vztrajala, da jih mora Kijev izpolniti. Zato je v uradni korespondenci zazvenel naziv “seznam zahtev”.

Madžarska v bistvu zahteva razveljavitev vrste zakonskih sprememb manjšinske zakonodaje, ki jih je Ukrajina sprejela po letu 2014. Madžarski uradniki, vključno s Szijjartom, trdijo, da naj bi Ukrajina od takrat krčila pravice manjšin, kar ukrajinska ustava in mednarodne norme prepovedujejo. Zahteva po uvedbi koncepta “kulturne avtonomije” v ukrajinsko zakonodajo pa je naletela na kategorični “ne” s strani Kijeva.

Madžarske manjšine in Zakrpatje

Dve najbolj problematični zahtevi iz seznama vključujeta politično zastopanost madžarske manjšine in priznanje Zakarpatske regije kot “tradicionalno madžarske”. Madžarska je sprva želela Ukrajini vsiliti sistem, ki trenutno velja na Madžarskem, kjer imajo predstavniki več narodnih manjšin zakonsko zagotovljeno zastopstvo v parlamentu. Vendar pa ukrajinski časnik trdi, da v času izrednih razmer to ni mogoče.

Budimpešta od Ukrajine zahteva tudi odpravo zakonske zahteve, da morajo vsi izvoljeni uradniki znati nacionalni jezik in ga govoriti na sejah sveta, v katerega so izvoljeni. Vendar to ni edina težava. Najtežje je določiti kraje v Ukrajini s posebno stopnjo zagotavljanja pravic Madžarov. Ta norma se nanaša na mesta in vasi s precejšnjim številom pripadnikov manjšin (15 odstotkov) in “tradicionalnim” manjšinskim prebivališčem (10 odstotkov v zadnjih 100 letih).

Budimpešta zahteva, da se vsa naselja v Zakarpatju samodejno priznajo kot “tradicionalna madžarska”, tudi tista, kjer Madžari nikoli niso živeli. Obstoja tudi zahteva, da se uporabi samo popis iz leta 2001, čeprav se je število Madžarov, ki živijo v Zakarpatju, od takrat skoraj prepolovilo, predvsem zaradi Orbánove razdelitve madžarskih potnih listov.

Madžarske zahteve so Ukrajino Ukrajino v težek položaj. Kijev je v preteklih letih sprejel vrsto zakonov za zaščito svoje nacionalne integritete, zlasti v luči konflikta z Rusijo. Kljub temu pa Madžarska vztraja, da mora Ukrajina spoštovati pravice manjšin in izpolniti njihove zahteve.

Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi lahko te zahteve še dodatno zaostrile že tako napete odnose med Madžarsko in Ukrajino. Medtem ko Madžarska vztraja pri svojih zahtevah, Ukrajina poudarja svojo suverenost in pravico do oblikovanja lastne notranje politike brez zunanjih pritiskov.

Vprašanje zaščite pravic manjšin ostaja eno najbolj občutljivih vprašanj v regiji, z možnimi daljnosežnimi posledicami za odnose med državama ter za stabilnost in varnost v širši vzhodnoevropski regiji.

[Vir: Klix.Ba]; Portal24; Foto: Wikimedia/Evropska ljudska stranka