Burja naj bi jutri delno odpihnila sluz iz slovenskih obalnih voda
V nedeljo je ob morju napovedana burja, ki naj bi po pričakovanjih delno odpihnila sluz, ki se je nabrala na morski gladini. Če burje ne bo, lahko sluz tam ostane več tednov, dokler je ne razgradijo mikroorganizmi, pravijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Obiskovalci slovenskih obmorskih mest že več dni opažajo pojav, poznan kot sluzenje. Sprva je bila sluz opažena v globljih vodnih slojih, zdaj pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini morja.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo pojasnjujejo, da sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki velik delež proizvedene organske snovi izloči v vodo. Mikroorganizmi razgrajujejo sluz več tednov. Patricija Mozetič iz Morske biološke postaje opozarja, da gre za drugačen pojav kot cvetenje morja.
Sluz poleg amorfne želatinaste mase vključuje različne žive in nežive delce, med drugim fitoplankton, zooplankton in njihove izločke, ličinke in jajca drugih živali, rastlinske ter živalske celice, bakterije, cvetni prah, ciste in mineralne delce iz morskih usedlin in kopenskega izvora.
Sluzasti makroagregati so različnih barv, oblik in velikosti, njihova razporeditev pa je odvisna od različnih dejavnikov. Običajno se začnejo kopičiti v globljih slojih, nato pa se pojavijo tudi na površini. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih in na plažah.
Čeprav sluz ne ogroža zdravja kopalcev, se izpostavljanje odsvetuje, ker se vanjo ujamejo številni organizmi, ki so lahko tudi patogeni. Nacionalni inštitut za biologijo sporoča, da so pojav sluzenja tokrat opazili ne le v slovenskih obalnih mestih, temveč tudi v celotnem Tržaškem zalivu in širše v severnem Jadranu. Pojav sluzenja ni pogost, prvi zapis o tem v severnem Jadranu sega v leto 1729, zadnji tak pojav na tem območju pa se je zgodil leta 2018.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Zajem zaslona TV Koper FB
