Čas za dogovor: Bruselj in Washington se pogajata o carinah
Evropska unija je v Washington poslala visoko delegacijo, da bi se pogajala z ameriškimi uradniki sredi stopnjevanja trgovinskih napetosti, ki jih je sprožila uvedba novih carin na blago EU s strani predsednika Donalda Trumpa. Pogovori, ki jih vodi evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič, so namenjeni preprečitvi popolne trgovinske vojne, ki bi lahko še bolj obremenila čezatlantske odnose in porušila svetovne trge.
Ukrep EU sledi Trumpovi odločitvi, da uvede 10-odstotno osnovno tarifo na večino evropskega izvoza v ZDA, z dodatnimi 25-odstotnimi dajatvami na jeklo, aluminij in avtomobile, ki že veljajo. 20-odstotna “vzajemna” tarifa, ki je trenutno začasno ustavljena za 90 dni, se kaže kot morebitna eskalacija, če bi pogajanja zastala. Ameriška administracija je te ukrepe upravičila z domnevnim trgovinskim neravnovesjem, češ da regulativni okvir EU in davek na dodano vrednost (DDV) nepravično omejujeta ameriško blago. EU sicer vztraja, da je njena povprečna tarifna stopnja za ameriško blago le 1 odstotek, in svoj DDV primerja z ameriškimi davki od prodaje, pri čemer obtožbe Washingtona zavrača kot selektivne.
Šefčovič se je 14. aprila, v spremstvu visokih svetovalcev, vključno z vodjo kabineta predsednice komisije Ursule von der Leyen Björnom Seibertom, srečal z ameriškim ministrom za trgovino Howardom Lutnickom in trgovinskim predstavnikom Jamiesonom Greerjem, vendar so ti pogovori po navedbah virov EU prinesli le majhen napredek. »Opravljamo svoj del, vendar je žoga na strani ZDA,« je v izjavi novinarjem dejal Olof Gill, tiskovni predstavnik Evropske komisije za trgovino. EU je predlagala sporazum o tarifah »nič za nič« za industrijsko blago, vključno z avtomobili. Trumpova administracija je ponudbo zavrnila in zahtevala širše koncesije glede necarinskih ovire, kot so digitalni predpisi in standardi varnosti hrane.
Vložek je visok
Izvoz EU v ZDA, ki je bil leta 2024 vreden 532 milijard evrov, se sooča z znatnimi motnjami, pri čemer so še posebej ranljive panoge, kot so avtomobilska, kemična in strojna industrija. Med najbolj izpostavljenimi sta Nemčija, katere več kot 5 odstotkov BDP je vezanega na trgovino z ZDA, in Italija s 40 milijardami evrov trgovinskega presežka. Poročilo Frontier Economics ocenjuje, da bi 20-odstotna splošna tarifa lahko zmanjšala izvoz blaga iz EU za 209 milijard dolarjev. Medtem je EU pripravila povračilne tarife za ameriško blago v vrednosti do 113 milijard dolarjev, usmerjene v izdelke, kot so motorna kolesa, perutnina in sadje, čeprav ti ukrepi ostajajo začasno ustavljeni, da bi se dala prednost dialogu.
Evropski voditelji so previdni, saj se zavedajo političnih in gospodarskih tveganj eskalacije. Francoski ministrski sekretar za trgovino Laurent Saint-Martin je med obiskom Indonezije opozoril, da je »carinska vojna škodljiva za vse«, in pozval k nadaljevanju pogajanj. Notranje delitve v EU ostajajo. Francija namreč zahteva strožje protiukrepe, vključno s ciljanjem na ameriške digitalne storitve, kot so tiste, ki jih ponujata Google in Meta. Italija, ki jo vodi Trumpu naklonjena premierka Giorgia Meloni, pa medtem zagovarja zadržanost, da bi se izognili nadaljnjemu izzivanju Washingtona.
Trumpove tarife, ki so del njegove agende »Amerika na prvem mestu«, so zaostrile odnose s tradicionalnimi zavezniki, zaradi česar je EU pospešila trgovinske sporazume s partnerji, kot so Indija, Mercosur in Avstralija.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k »pravičnemu in uravnoteženemu« sporazumu z ZDA ter opozorila na »ogromne posledice« za svetovno gospodarstvo, če se napetosti stopnjujejo. »Ni prepozno, da se pomisleki lotimo s pogajanji,« je dejala v nedavni izjavi.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger
