Celjanka Janja Božič Marolt pokaže svoje ambicije ~ Portal24

Celjanka Janja Božič Marolt pokaže svoje ambicije: Nekoč bom vozila takšen avto, kot ga ne vozi nobena v Sloveniji. Stavek s katerim nas k branju 28. poglavja knjige Nevarna razmerja slečene Slovenije, avtor Bojan Požar povabi tokrat.

“Ta knjiga je prozni prikaz dogodkov in oseb ter nepopoln zapis slovenske medijske scene, ki temelji na javno dostopnih virih. Nekateri dogodki so prikazani v celoti, ali pa so domnevni oziroma strnjeni.”
Bojan Požar

28.

****

– Veliko marketinških poslov Lipovšek in Milovanovič menda opravita kar ob sobotnih dopoldnevih, ko se v enem izmed lokalčkov v ljubljanski Zupančičevi jami ob kavici in viskiju dobita z Ivanom Sušnikom, lastnikom oglaševalske agencije Studio 3S. Mile Šetinc, drugi mož iz Studia 3S, pa za vsak primer sedi v svetu RTV. Poleg povsem običajnega moškega nakladanja med temi tremi padajo še dogovori o sodelovanju med javnim zavodom RTV in Sušnikovimi poslovnimi projekti.

Iztok Lipovšek je tako ob neki priložnosti nenadoma ugotovil, da bi bilo dobro, če bi TV Slovenija povečala delež gledanosti med mlajšimi generacijami. To pa je možno samo tako, da oglašuje v reviji Antena, je očitno modro ugotovil Lipovšek. Na njegovo srečo je bil takoj pri roki Antenin založnik Ivan Sušnik, ki pa je že nekaj časa obupano ugotavljal, da mora nekaj postoriti glede promocije Antene, saj ji naklada nezadržno pada. Odgovor je bil na dlani – kompenzacija. TV Slovenija je del programskega časa brezplačno odstopila reviji Antena, revija Antena pa je nekaj svojih strani brezplačno odstopila slovenski televiziji. Za napitek pa je verjetno Milovanovič poskrbel še, da je Studio 3S postal ekskluzivni producent oddaj, ki jim pravijo Olimpijski kotiček. Slednje so narejene tako, kot da bi bile namenjene gledalcem iz sredine šestdesetih let.

**********

Za oglaševalske agencije, kot je Studio 3S, novinarska profesorica Manca Košir pravi, da jih je v Sloveniji preveč – registriranih jih je menda okoli šesto – in da samo “bobnajo in bobnajo”. Tole ni daleč od resnice, saj se letno na festivalih zberejo kar dvakrat. Prvič spomladi na Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu, kjer čez dan menda dvigujejo raven slovenskega oglaševanja, ponoči pa preverjeni kreativci preganjajo toksično omamljene mlade in ambiciozne voditeljice projektov, in obratno, žurajo in žirirajo, na koncu pa si kar med seboj brez konkurence in sramu razdelijo nagrade. In drugič zgodaj jeseni na Zlatem bobnu, kjer se tudi zabavajo in se poskušajo prigrebsti do kakšne nagrade, saj jim takrat delajo konkurenco oglaševalski kolegi iz tako imenovane Nove Evrope. Vmes pa slovenska oglaševalska ekspedicija redno roma na vsakoletno ponižanje v Cannes, kjer bo morda enkrat v tem tisočletju res osvojila kakšnega leva, kot je nekoč dejal Bojan Krajnc, po novem urednik slovenskega Playboya.

Zato je v Portorožu še najbolj zabavno takrat, ko nekaj prahu dvigne recimo Katja Škoberne, voditeljica oddaje o marketingu Cik Cak, ki je pred dvema letoma napisala scenarij za festivalsko sklepno prireditev. Slednjo naj bi tudi vodila, pa je ni. Uradno zato, ker ji je tik pred prireditvijo postalo slabo in ker si kljub polurni zamudi ni opomogla, neuradno pa zato, ker sta si z režiserjem prireditve Juretom Korenčem iz Studia 37 skočila v lase. In to tako, da je dala odpoved, potem ko naj bi se že na popoldanski generalki skoraj stepla. Toda to ni nič motilo Jureta Apiha, doajena slovenskega oglaševanja, da ne bi rekel, da je bil “festival velik, lep in spodoben”.

Verjetno podobno, kot so velike, lepe in spodobne slovenske oglaševalske agencije, ki so večinoma zrasle iz treh koncev. Prvi vir sta bila Delo Stik in Studio Marketing, največji valilnici druščine slovenskih oglaševalskih kreativcev. Od tam je recimo izšla tudi Celjanka z vitkimi nogami Janja Božič Marolt… več tukaj.