Cene hrane oktobra padle na najnižjo raven v več kot dveh letih in pol

ByAna Koren

3. novembra, 2023 , ,
Foto: Portal24osnovna živila meso, mleko, žita, olja Foto_Portal24

Cene hrane oktobra padle na najnižjo raven v več kot dveh letih in pol

Oktobra so cene osnovnih živil padle na najnižjo raven v več kot dveh letih in pol. Slednje je rezultat znižanja cen ključnih sestavin, kot so sladkor, žita, rastlinska olja in meso, je poročala agencija ZN za hrano in kmetijstvo FAO.

Indeks cen FAO košarice osnovnih živil se je v oktobru znižal za 0,5 odstotka v primerjavi s septembrom in povprečno dosegel 210,6 točke, kar predstavlja najnižjo vrednost od marca 2021. V primerjavi z oktobrom preteklega leta so se cene zmanjšale za 10,9 odstotka.

Sladkor se je znižal za 2,2 odstotka v primerjavi s septembrom, in sicer zaradi močne proizvodnje v Braziliji. Cene žit so se znižale za en odstotek v primerjavi s septembrom. Cene pšenice so se znižale za 1,9 odstotka zaradi večje ponudbe v ZDA in konkurence med izvozniki.

Rastlinska olja in meso so se znižali za 0,7 odstotka zaradi nižjih cen palmovega olja in svinjine. Sončnično olje se je rahlo podražilo zaradi stabilnega povpraševanja. Perutninsko meso se je nekoliko podražilo zaradi pojava ptičje gripe pri pomembnih proizvajalcih.

Mlečni izdelki višje

Edina kategorija, ki se je podražila, so bili mlečni izdelki, ki so se dvignili za 2,2 odstotka v primerjavi s septembrom, zaradi povečanega povpraševanja po mleku na pragu, zlasti v severovzhodni Aziji, ugotavlja FAO.

FAO je tudi potrdila napoved o letošnji svetovni proizvodnji žit, ki naj bi znašala 2819 milijard ton, kar predstavlja 0,9-odstotno rast v primerjavi z letom 2022. Proizvodnja pšenice naj bi se zmanjšala za 2,2 odstotka v primerjavi z lanskim letom na 785 milijonov ton, pri čemer so napovedi za EU in Kazahstan znižali zaradi neugodnih vremenskih razmer.

Obseg svetovne trgovine z žitom grozi, da se bo zmanjšal, saj se površine s pšenico zmanjšujejo tudi v Ukrajini zaradi vpliva vojne in neugodnih vremenskih razmer. V sezoni 2023/2024 se pričakuje povečanje porabe žita za približno odstotek na 2,8 milijarde ton, medtem ko se bodo zaloge na koncu sezone julija prihodnje leto zmanjšale na 881 milijonov ton.

Skupni obseg svetovne trgovine z žitom naj bi v sezoni 2023/2024 zmanjšal za 1,6 odstotka na približno 469 milijonov ton, predvsem zaradi manjšega uvoza v Indoneziji in Afriki, kljub večjim nakupom v EU in skupini držav Daljnega vzhoda in Latinske Amerike.

vir

Foto: Portal24