Cene nafte padle na večletno najnižjo raven
Cene surove nafte so se v zadnjih dneh znižale na skoraj najnižjo raven od decembra 2021, kar je posledica dveh ključnih dejavnikov: napovedi vzajemnih carin ameriškega predsednika Donalda Trumpa in nepričakovanega povečanja proizvodnje Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) ter njenih zaveznikov. Terminske pogodbe za nafto brent so v četrtek padle za 6,42 odstotka na 70,14 dolarja za sod, medtem ko so zahodnoteksaške nafte (WTI) izgubile 6,64 odstotka in dosegle 66,95 dolarja za sod. Padec se je nadaljeval tudi v petkovi azijski seji, kar je izbrisalo vse prejšnje geopolitične pridobitve, ki so jih trgi beležili zaradi nestabilnosti na Bližnjem vzhodu.
Trumpova napoved carin je pretresla finančne trge, saj vlagatelji svarijo pred možnostjo globalne trgovinske vojne, ki bi lahko svetovno gospodarstvo pahnila v recesijo, navaja Euronews. Blago, kot sta baker in nafta, ki je občutljivo na gospodarsko rast, je že pred tem čutilo pritisk, objava povečane proizvodnje OPEC-a pa je stanje še poslabšala. Kljub temu je Bela hiša zagotovila, da nafta, plin in rafinirani proizvodi ne bodo vključeni v nove carinske ukrepe, kar pa ni omililo splošnega negativnega razpoloženja na trgu.
OPEC povečuje proizvodnjo nad pričakovanji
Osem članic OPEC-a, med njimi Savdska Arabija, Rusija, Irak in Kuvajt, je sklenilo, da bo maja skupna proizvodnja nafte narasla za 411.000 sodov na dan. To presega tržne ocene, ki so predvidevale povečanje za zgolj 140.000 sodov dnevno. Aprila je kartel že dvignil proizvodnjo za 135.000 sodov na dan, s čimer postopoma opušča prostovoljna zmanjšanja, ki so skupaj znašala 2,2 milijona sodov dnevno. Organizacija je poudarila, da bo prilagajala proizvodnjo glede na tržne razmere, kar naj bi zagotavljalo stabilnost naftnega trga.
Povečanje proizvodnje naj bi nekaterim članicam, kot so Kazahstan, Združeni arabski emirati in Nigerija, omogočilo tudi uravnavanje pretekle prekomerne proizvodnje glede na dogovorjene cilje. Te države so v zadnjih mesecih presegle svoje kvote, kar je skupaj ustvarilo presežek v višini 4,2 milijona sodov na dan. Naslednji sestanek članic je predviden za 5. maj, ko bodo določili junijske ravni proizvodnje.
Geopolitične napetosti kot dejavnik negotovosti
Kljub povečani ponudbi nafte ostajajo geopolitične napetosti pomemben dejavnik. Trumpove carinske grožnje, usmerjene proti Rusiji, Iranu in Venezueli, bi lahko omejile izvoz teh držav in uravnovesile presežek, ki ga prinaša odločitev OPEC-a. ZDA so že uvedle 25-odstotne carine na uvoz venezuelske nafte, medtem ko so za Rusijo in Iran napovedane še strožje sankcije, vključno z možnimi 50-odstotnimi carinami. Te ukrepe spremljajo opozorila o “sekundarnih carinah”, ki bi prizadele velike kupce, kot sta Kitajska in Indija.
Iran trenutno proizvaja 1,5 milijona sodov nafte dnevno, kar predstavlja 1,4 odstotka svetovne proizvodnje, medtem ko Venezuela dosega 900.000 sodov na dan. Morebitno zmanjšanje izvoza teh držav bi lahko pomembno vplivalo na svetovno ponudbo, kar vnaša dodatno negotovost v že tako nestabilen trg. Analitiki opozarjajo, da bi lahko kombinacija carin in povečane proizvodnje OPEC-a v prihodnjih mesecih še bolj destabilizirala cene nafte, če se geopolitične razmere zaostrijo.
Portal24; Foto: Pexels
