Po dveh zaporednih tednih padanja so se cene nafte na svetovnih trgih pretekli teden znova povzpele, pri čemer so zabeležile več kot šestodstotno tedensko rast. Glavni razlogi za rast so bili sklenitev trgovinskih sporazumov ZDA z več pomembnimi partnericami, uvedba novih ameriških carin ter napovedi o spremembah proizvodnih kvot znotraj kartela OPEC+.
Na londonski borzi je cena sodčka nafte vrste brent poskočila za šest odstotkov, na 69,67 dolarja, na ameriškem trgu pa za 6,3 odstotka, na 67,33 dolarja.
Na trgu so bile v ospredju predvsem trgovinske napovedi ZDA. Predsednik ZDA Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim uvaja carine v višini med 10 in 41 odstotki na uvoz iz več deset držav, ki do 1. avgusta niso uspele skleniti trgovinskih dogovorov z ZDA. Med državami, ki se bodo soočile z novimi carinami, so med drugim Kanada, Indija in Tajvan. Uspešno pa so se pogajale EU, Japonska, Južna Koreja in Združeno kraljestvo.
“Menimo, da je bilo reševanje trgovinskih sporov v zadovoljstvo trga – bolj ali manj, z nekaj izjemami – ključni dejavnik rasti cen nafte v zadnjih dneh,” je ocenil Suvro Sarkar iz banke DBS.
Pritisk ZDA na uvoznice ruske nafte
Za dodatno rast cen je poskrbela tudi napoved ZDA o možnosti uvedbe 100-odstotnih carin na surovo nafto iz Rusije. Po poročanju analitikov banke JP Morgan bi to lahko ogrozilo do 2,75 milijona sodčkov ruskega naftnega izvoza po morju dnevno, kar predstavlja znaten delež svetovne ponudbe. ZDA naj bi z grožnjami želele okrepiti pritisk na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini.
Glavni kuci ruske nafte, Kitajska in Indija, sta druga in tretja največja porabnika surove nafte na svetu. Ukrep bi lahko povzročil večje premike na trgu, saj bi morali največji azijski porabniki na hitro poiskati alternativne dobavitelje.
OPEC+ z napovedjo povečanja proizvodnje
Naftni trgi so konec tedna sicer nekoliko omilili rast, potem ko so se pojavila poročila o možnem povečanju proizvodnje znotraj skupine OPEC+. Po podatkih treh virov, ki so za Reuters razkrili podrobnosti internih pogovorov, naj bi OPEC+ septembra zvišal proizvodnjo za 547.000 sodčkov na dan. V nedeljo je kartel to tudi uradno potrdil, z napovedjo, da želi s tem povrniti del izgubljenega tržnega deleža.
Napoved je sprožila kratkoročno korekcijo cen – te so se v petek popoldne znižale za približno dva odstotka –, a osnovni trend rasti ostaja podprt s širšimi geopolitičnimi dejavniki.
ZDA: Slabša rast delovnih mest in vprašanje povpraševanja
Ob rasti cen nafte pa so nekateri udeleženci trga opozorili tudi na šibkejše gospodarske kazalnike iz ZDA. V juliju je ameriško gospodarstvo ustvarilo le 73.000 novih delovnih mest, kar je precej manj od pričakovanj in lahko pomeni tudi zmanjšano prihodnje povpraševanje po energentih.
Analitiki pričakujejo, da bo gibanje cen v prihodnjih tednih odvisno predvsem od nadaljnjih trgovinskih odločitev Washingtona, odzivov Kitajske in Indije ter dinamike znotraj OPEC+, ki se skuša izogniti novim izgubam na račun konkurentov.
Foto: Pexels
