Statistični urad je sporočil najnovejše podatke o inflaciji, po katerih so bile cene življenjskih potrebščin v Sloveniji novembra v povprečju za 2,3 odstotka višje kot v istem obdobju lani, mesečno pa se niso spremenile.
Na SURS-u so navedli, da so se v enem letu „cene storitev v povprečju zvišale za 2,7 odstotka, cene blaga pa za 2,1 odstotka“. Izpostavili so, da se je blago dnevne porabe podražilo za 3,2 odstotka, poltrajno blago v povprečju ostaja na enaki ravni, trajno blago pa je bilo cenejše za 0,1 odstotka. Kot dodatno pojasnjujejo, je bila lanska stopnja inflacije v istem mesecu 1,7 odstotka.
Največji prispevek k letni inflaciji izhaja iz podražitev prehranskih izdelkov. Pri SURS-u so poudarili, da je „k letni inflaciji največ, 0,9 odstotne točke, prispevala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač (za 5,0 odstotka)“. S tem se nadaljuje trend iz zadnjih mesecev, ko so cene osnovnih živil med ključnimi gonilniki rasti življenjskih stroškov.
Skupina stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo je k inflaciji prispevala dodatnih 0,5 odstotne točke. Ob tem sta po 0,3 odstotne točke dodali še zdravstvo, kjer so se cene dvignile za 5,1 odstotka, ter restavracije in hoteli, kjer je bila rast 4,1-odstotna.
Domača inflacija ostaja primerljiva s povprečjem evrskega območja, kjer se gospodarstva soočajo s podobnimi pritiski pri hrani, energiji in storitvah. V slovenskih gospodinjstvih se v zadnjih mesecih več pozornosti namenja ravno tem segmentom, ki pomembno vplivajo na mesečne izdatke.
Mesečni indeks brez sprememb
V primerjavi z oktobrom so cene ostale na isti ravni, pri čemer se je struktura gibanj znotraj posameznih skupin močno razlikovala.
Pri SURS-u so navedli, da so na strani podražitev „0,4 odstotne točke prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv“, pri čemer je imela največji vpliv podražitev elektrike, ki je dosegla 10,7 odstotka. Poleg tega so „0,1 odstotne točke dodale višje cene oblačil (za 1,9 odstotka)“.
Na drugi strani so bile izrazitejše nekatere pocenitve. Največ, 0,2 odstotne točke, so prispevale nižje cene hrane, in sicer za 0,9 odstotka. „Vsaka po 0,1 odstotne točke pa so dodale še pocenitve prevoznih storitev (za 6,1 odstotka), nastanitvenih storitev (za 5,7 odstotka) in počitniških paketov (za 2,7 odstotka),“ so dodali na SURS-u.
Harmonizirani indeks potrjuje zmerno rast
Stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je bila novembra 2,4-odstotna. V istem obdobju lani je znašala 1,6 odstotka. Mesečna rast cen je ostala pri 0,0 odstotka.
„Cene storitev so bile na letni ravni višje za 3,5 odstotka, cene blaga pa za 1,8 odstotka,“ navajajo na SURS-u. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,9 odstotka, trajno blago se je pocenilo za 0,5 odstotka, poltrajno pa za 0,2 odstotka.
HICP podatki za vse države EU so trenutno dostopni za oktober 2025. V državah evrskega območja je bila takrat letna stopnja inflacije 2,1 odstotka, v EU pa 2,5 odstotka. Najnižjo so beležili na Cipru (0,2 odstotka), najvišjo pa v Romuniji (8,4 odstotka). V Sloveniji je oktobra znašala 3,1 odstotka.
Foto: Portal24 UI
