Čeprav je ravno obratno, mora narod to verjeti
Petega decembra 1938 so v londonskem gledališču Richmond Theatre prvič uprizorili gledališko igro britanskega pisca novel in gledaliških del, Patricka Hamiltona, Plinska svetika (angl. Gas Light). Delo je postavljeno v mračni viktorijanski čas leta 1880. Mož mlade Paule, ki je travmatizirana po umoru svoje bogate tete in zaščitnice, je v resnici psihopat in morilec. Da bi prikril svoje početje, s Paulo psihološko manipulira. Muči jo do te mere, da Paula ne ve več, kaj je res in kaj si samo umišlja. Zato se ji zdi, da izgublja razum. Čeprav je ravno obratno, mora to verjeti.
“Gaslightning”
Delo je postalo kultno in izraz „gaslighting“ se je v psihologiji prijel za opis sistematične čustvene manipulacije.
Sčasoma žrtev začne dvomiti o svojem doživljanju stvarnosti in natančnosti svojih spominov. Postane nestabilna in na koncu povsem psihološko odvisna od nasilneža. Najlažje je na ta način zlorabljati človeka, ki je že od prej čustveno travmatiziran.
Izraz „gaslighting“ se je v psihologiji prijel za opis sistematične čustvene manipulacije.
Tudi slovenska družba je travmatizirana, ker je tako zelo polarizirana. Rane, ki jih je povzročila bratomorna vojna, niso zaceljene.
Le kako, če se družba ni uspela niti toliko moralno očistiti, da bi znala sploh prepoznati, kaj šele enoglasno obsoditi zločin in zločince!? V takšni družbi je politični gaslighting mala malica.
Travmatizacija volivcev
Se spomnite, kako je Robert Golob pred volitvami za nekaj časa izginil iz javnosti? Razlog je bil, da metode še ni dovolj obvladal.
Ker je šlo za „poslednjo bitko generacije“, je bil, neobrušen, enostavno prenevaren za ustvarjanje idilične podobe, ki jo je politično podzemlje za čas po volitvah kanilo naslikati.
Volivce je bilo treba retravmatizirati, zmesti, jim zamegliti um, jih privesti v stanje, kjer ne bodo več prepoznavali resničnosti in jo bodo zamenjali z iluzijo.
No, izkazalo se je, da je bilo delo precej lažje, kot so predvideli. Narod je bil povsem dovolj travmatiziran – prepričan, da so so mu zadnji dve leti res vladale „temne sile in zlo“.
Ni vrag, trideset let medijske, politične in sodne demonizicije Janeza Janše se pa ja prime. In na tem temelju so z izdatno pomočjo absolutno podrejenih osrednjih medijev zgradili vzporedno, umišljeno realnost, ki jo danes za svojo sprejema veliko, veliko preveč ljudi v Sloveniji.
Čeprav je ravno obratno …
Čeprav so se cene življenjskih potrebščin v času sedanje vlade zvišale za 11%, mora narod verjeti ministrici, da so v resnici padle.
Čeprav je vlada dvignila davke, mora narod verjeti, da bo živel bolje.
Čeprav nas zapuščajo najboljši podjetniki, mora narod verjeti, da bo lažje brez njih.
Čeprav se nam strganje korenčka v ženskih mednožjih gabi, mora narod verjeti, da je to umetnost.
Čeprav je imela cela Evropa strožje ukrepe, mora narod verjeti, da je Janša najhujši diktator.
Čeprav smo imeli med Janševo vlado nadpovprečno gospodarsko rast, zgodovinsko visoko zaposlenost in podpovprečno inflacijo, mora narod verjeti, da je Janša škodil gospodarstvu.
Čeprav imamo pod Golobom nadpovprečno inflacijo, mora narod verjeti, da nam vlada gospodarski genij.
Čeprav so turistični boni in nadomestila za izpad dohodkov šli neposredno ljudem, mora narod verjeti, da je dosti bolje, če država dokapitalizira elektroenergetska podjetja.
Čeprav so ta dobila 500 milijonov državne infuzije, mora narod verjeti, da je prav, da si izplačajo božičnice, ker tako piše v kolektivni pogodbi.
Čeprav je Nika imela obešeno ruto le za fotkanje, mora narod verjeti, da je to huje, kot grožnje s smrtjo Janši in njegovi družini.
Čeprav je naša elektrika med najdražjimi v Evropi, mora narod verjeti, da je Robert Golob zmagovalec energetske krize.
Čeprav je 95% medijev levih, mora narod verjeti, da ima desnica medijsko prevlado.
Čeprav Milinkovićka javno zmerja drugače misleče za pse, mora narod verjeti, da se bori za demokratično televizijo.
Čeprav sta plesala le dva Golobova, mora narod verjeti, da plešemo vsi.
Narod mora verjeti
Narod mora verjeti, da je bitka za rdeče čevlje bitka za demokracijo.
Narod mora verjeti, da je obvezno testiranje politikov na prepovedane droge nedopusten poseg v zasebnost.
Narod mora verjeti, da bomo od socialnih podpor vsi bolje živeli kot od dela.
Narod mora verjeti, da je treba vzeti tistim, ki delajo, in dati tistim, ki ne.
Narod mora verjeti, da urgenc ne polnijo bolniki, ampak Janševi zarotniki, organizirani avtobusi namišljenih bolnikov. …
Dolgo se nisem mogla spraviti k pisanju. V takšnem družbenem vzdušju, kjer se resnice odbijajo od svinčenih sten, se človek mora vprašati, kakšen smisel sploh še ima beseda.
Kaj vem – morda pa v letu 2023 Slovenci spet najdemo razum in se upremo manipulacijam, ki nas vodijo v kolektivno norost, morda celo v spopad.
Konec koncev pa – še Pauli je v bitki z morilcem uspelo.
Bojanka Štern, zdravnica
Opomba: Mnenja avtorice niso nujno tudi mnenja Uredništva
