Češka pobuda za strelivo Ukrajini prinesla 1,6 milijarde evrov, prve dobave kmalu

F-16 [Foto: Pixabay]

Češka pobuda za strelivo Ukrajini prinesla 1,6 milijarde evrov, prve dobave kmalu

Češki premier Petr Fiala je v Pragi gostil ukrajinskega premierja Denisa Shmyhala in voditelje nekaterih zaveznic Evropske unije, kjer so razpravljali o pomoči Ukrajini. Pobuda Češke za pospešitev dobave streliva Ukrajini je zbrala 1,6 milijarde evrov, prve dobave pa naj bi stekle v nekaj dneh, je sporočil Fiala.

Fiala je pred srečanjem dejal, da bodo prve dostave iz pobude, ki se dobavlja zunaj EU, potekale junija. “Prvih deset tisoč streliva 155 mm bo dobavljenih junija,” je dejal Fiala. “Ukrajina lahko pričakuje prvo dostavo v prihodnjih dneh.”

Ukrajina je že večkrat pozvala zahodne zaveznike, naj okrepijo vojaško pomoč za obrambo pred ruskimi silami. Češka je v sodelovanju z drugimi državami in zasebnimi podjetji prizadevala za nabavo streliva z vsega sveta. Fiala je dejal, da je do zdaj zbrani denar prišel iz 15 članic EU in Nata, vendar podrobnosti ni navedel.

V skupni izjavi, objavljeni po srečanju, je navedeno, da bo s trenutnim financiranjem “predvidoma zagotovljena donacija v višini pol milijona kosov topniškega streliva pred koncem leta.” Dodali so, da bodo pobudo nadaljevali, dokler bo potrebno.

Ukrajinci iščejo močne domoljube

Pogovorov v Pragi so se udeležili tudi nizozemski premier Mark Rutte, danska premierka Mette Frederiksen, latvijska premierka Evika Silina in poljski predsednik Andrzej Duda. Več držav se je v zadnjih mesecih zavezalo k podpori te pobude. Aprila je Nemčija sporočila, da bo Ukrajino podprla s 180.000 granatami kot prispevkom k češkemu načrtu, kar bo stalo 576 milijonov evrov. “Na fronti čimprej potrebujemo strelivo,” je dejal Šmihal.

“Drugo področje današnje razprave je dobava sistemov zračne obrambe Ukrajini za zavarovanje neba. Čim prej potrebujemo najmanj sedem sistemov patriot in sodobna bojna letala,” je dodal Šmihal.

Poljski predsednik Duda je dejal, da je Poljska pripravljena pomagati pri transportu streliva v sosednjo Ukrajino v okviru češke pobude. Nizozemska je sporočila, da bo Ukrajini dobavila dele zračnega obrambnega sistema Patriot in se pogovarja z drugimi državami o sestavi celotnega sistema.

Fiala je v pripombah prejšnji dan ponovil tudi stališče generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki je dejal, da bi morale zahodne države odpraviti omejitve, ki so Ukrajini preprečevale uporabo doniranega orožja za napad na rusko ozemlje.

Belgija v Ukrajino pošilja kup F-16, a pod pomembnim pogojem

Belgija se bo zavezala, da bo Ukrajini dobavila trideset bojnih letal F-16, prve dobave pa načrtujejo letos, je sporočila tiskovna agencija Belga, ki se sklicuje na obrambnega ministra Hadja Lahbiba. Belgijski premier Alexander De Croo je postavil pogoj za dobavo, in sicer, da se lahko letala uporabljajo le na ozemlju Ukrajine.

“Vse, kar zajema ta sporazum, je zelo jasno: namenjen je uporabi ukrajinskih obrambnih sil na ozemlju Ukrajine,” je dejal De Croo na tiskovni konferenci. De Croo je to dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali bo Ukrajina lahko uporabila belgijska letala F-16 za sestrelitev ruskih letal v ruskem zračnem prostoru.

Ni jasno, ali belgijska politika dovoljuje uporabo letal na okupiranem ukrajinskem ozemlju, za katerega Rusija trdi, da si ga je priključila, kot je na primer polotok Krim.

Putin grozi Evropi

Ruski predsednik Vladimir Putin je Evropi zagrozil z “resnimi posledicami”, če bo Ukrajini v prihodnosti dovoljeno uporabljati natančno orožje dolgega dosega, ki ga dobavlja Zahod, proti ruskemu ozemlju.

“Ti predstavniki Nata, zlasti v Evropi in še posebej v majhnih državah, bi morali razumeti, s čim se igrajo,” je dejal Putin v uzbekistanski prestolnici Taškent ob koncu državniškega obiska. Namignil je, da bi lahko Rusija sprejela vojaške protiukrepe, in dejal, da predvsem manjše države ne smejo pozabiti, da njihova ozemlja niso velika in da so gosto poseljena.

Putin, ki je pred več kot dvema letoma sprožil rusko agresivno vojno proti Ukrajini, je Zahod obtožil nadaljevanja zaostrovanja. Sodobnih oborožitvenih sistemov, kot je raketni sistem ATACMS, ne upravljajo ukrajinski vojaki, ampak visoko usposobljeni Natovi strokovnjaki na podlagi podatkov satelitskih opazovanj, je zatrdil.

Brezpilotna letala

To orožje je bilo doslej večinoma usmerjeno proti ukrajinskemu ozemlju, ki ga je okupirala Rusija. Putin je posebej kritiziral generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki se zavzema za ciljanje vojaških ciljev na ruskem ozemlju. Stoltenberg se je skliceval na pravico Ukrajine do samoobrambe. Ukrajina prosi ZDA in druge zahodne države za dovoljenje za uporabo raket in križarskih raket za napad na Rusijo, da bi se tako učinkoviteje spopadla s sovražnikom.

Kijev je doslej za te napade uporabljal predvsem brezpilotna letala lastne proizvodnje. Doslej je lahko ruska vojska zbirala čete čez mejo za nove napade na ukrajinsko ozemlje ali z letali z varnega položaja skoraj brez motenj obstreljevala mesta blizu meje, kot je Harkov. Takšna odobritev zahodnih držav bi po Putinovih besedah predstavljala neposredno konfrontacijo med Rusijo in Zahodom. V tem kontekstu je 71-letnik znova omenil rusko strateško jedrsko orožje.

Podvomil je tudi o morebitni zaščiti držav Nata s strani ZDA. “Če se resne posledice za Evropo uresničijo, kako se bodo ZDA obnašale glede na našo pariteto v strateški oborožitvi?” Od začetka vojne je rusko vodstvo večkrat grozilo z uporabo jedrskega orožja, da bi Zahod odvrnilo od večje podpore Ukrajini.

[Vir: Hina]; Portal24; Foto: Pixabay