Človek gledal sebe, a z videnim ni zadovoljen

ByUredništvo

24. februarja, 2023
Tjaša RavnikarTjaša Ravnikar (Foto: osebni arhiv)

Človek gledal sebe, a z videnim ni zadovoljen

Pred časom sem sodelovala pri zanimivem projektu, kjer smo imeli okroglo mizo na temo tehnologije in človeštva. Danes bom z vami podelila drobec široke teme in vrtincev razmišljanj, ki sem jih tam predstavila. Morda pa se kakšno zanimivo mnenje in odločitev utrneta tudi v vaših mislih.

»Tv-ji, računalniki, pametni telefoni, tablice. V zadnjih desetih letih je zaslonska tehnologija popolnoma spremenila naš vsakdan in naš način bivanja. Namreč, raziskave so pokazale, da spletu, igricam in družbenim omrežjem posvetimo kar tretjino  svojega časa in, da povprečen predšolski otrok preživi kar štiri do šest ur pred različnimi zasloni na dan. Zanimiva dejstva naših odvisnosti nam kažejo številke, kot na primer ta, da v povprečju vzamemo telefon v roke vsaj dvesto krat na dan.

Smo na prelomu znanj in eksponentne rasti tehnologije. Vsi ti premiki in spremembe so prvič v zgodovini uperjeni v človeka, lahko bi rekli proti človeku, saj tokrat neposredno vplivajo na naravo človeka samega, na točno njegovo bistvo in na tisto, po čemur se človek loči od vsega ostalega, kar na svetu obstaja. Pod vprašaj je postavljena človeškost oziroma naše razumevanje ali dojemanje tega, kdo ali kaj človek v resnici je. Vprašanje, ki se mnogim ob tem zastavlja in na katerega lahko odgovarjamo le z predpostavkami trenutnega trenda je, kaj nam vsi ti premiki in spremembe prinašajo? Kako vplivajo na samo bistvo človeka? O človeku vemo ogromno, vseeno pa ne smemo biti nečimrni in se zavedati, da je še mnogo tega neznanega. Preboji znanj se dogajajo predvsem na področju delovanja človeških možganov, prav tako pa lahko ugotovimo, da še vedno ne poznamo v polnosti niti človeške fizike.

Porast digitalizacije in uporabe tehnologije pomeni tudi opazno posledico; manj človeške socializacije. Druženje in povezovanje je za človeka ključno. O tem pričajo številne raziskave in posamezniki, zagotovo pa se tega zaveda prav vsak izmed nas. Pomembno je zavedanje, da živimo v svetu petih čutil, kjer bližina, dotik in stik še vedno predstavljajo ključno sestavino življenja in bistvo človekove narave. Nenazadnje, vrhunec fizičnega dotika in stika v naravi kreira novo življenje in določa bivanje v tem svetu.

Prav tako se je v zadnjem obdobju  individualnost povzdignila kot nekaj pozitivnega, kot pravica, kot nekaj, kar nam pripada. Človek je tako postal željan dosegati norme, s katerimi je obdan v svojem vsakdanu (npr., kako biti čim bolj uspešen, lep, srečen, bogat, konkurenčen, ugotoviti svoje »poslanstvo«, čemu je namenjen, kaj je smisel njegovega življenja), da pozablja, da je vse to od nekdaj normalen, nujen, predvsem pa spontan del človekove narave. Izziv trenutnega obdobja in časa pa je v sprevrženosti bistva samoizpraševanja. Človek je tako s pomočjo tehnologije postal absolutni individualist, označen kot grabežljiv, egocentričen narcis, družba je postala zgolj sredstvo za potrditev prvega. Povedano strnjeno in poenostavljeno: tehnologija je ustvarila družbo individualistov, in ta ista tehnologija je hkrati sredstvo, da se to obsoja.

Ne moremo mimo dejstva, da je v večini domov zaslonska tehnologija neprestano prižgana. Neprestana aktivna prisotnost televizije, radia, računalnika, tablice in telefona nas umešča na mesto mišjih mladičev, ki so bili podvrženi poskusu. Utrujeni starši, ki komaj čakajo, da si bodo zvečer spočili od vsega (tudi od otrok) pred ekranom; otroci, ki komaj čakajo, da pridejo domov pred ekran, ali celo skupno gledanje največkrat neprilagojenih in neprimernih vsebin. Vse to je postala realnost delovanja povprečne družine. 

Napredek je namreč neizogiben. Od ustvarjenega prvega pralnega stroja, prvega avtomobila ali prvega ultrazvoka,  je morda zmotno pričakovati, da v prihodnosti ne bo spoznavanja partnerjev,ki ne bi vključevalo branja delovanja vašega telesa in kvalitete genov za razplod;da se bo morda v izogib »uničevanju lepote ženskega telesa« uveljavil razvoj človeškega ploda v zunanjem nadomestku ženske maternice;da ne bi čip v komunikacijskem predelu naše glave nadomestil mobitel in prostoročno telefonijo. Prav tako moramo upoštevati človeško vodljivo in sugestibilno naravo ter dejstvo, da vse, kar človek doživi; vidi, sliši, zazna in začuti, na njem pusti odtis. Zdravorazumska distanca, podkrepljena z novimi znanstvenimi dognanji, nam lahko omogoči razviti zdrav odnos do tehnologije. Človek je zmožen vse to, kar nam že omogočata znanost in napredek, uporabiti na human ter človeku in naravi koristen način. Slednje določa stanje naše zavesti.«

Naj zaključim. Zaslonska tehnologija, kot tihi kradljivec neprecenljivega časa preusmerja in krade našo pozornost, ki bi morala biti podeljena samemu sebi, svojemu partnerju, svojim otrokom, drugim sorodnikom in preostalim članom naše ožje skupnosti. Tehnologija je prav tako eden glavnih razlogov za naraščajoč trend ločitev. Pretirano gledanje televizije, brskanje po internetu in pretirano pisanje sporočil ali mailov uničuje zakonske zveze. Ta tehnološka odvisnost razdvaja pare, ki so se začeli raje družiti s svojimi pripomočki kot s partnerji v resničnem življenju. Ah, ja!

Tjaša Ravnikar

O avtorici: Mag. Tjaša Ravnikar, predavateljica in pisateljica, ustanoviteljica Umologije , RTT terapevtka ter mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in CSD-jih po Sloveniji. Deluje na področju medicine misli in je pobudnica novih pristopov v duševnem zdravju in osebnostnem razvoju mladih in odraslih. Trenutno poglablja svoje znanje na doktorskem študiju iz področja naravne in integrativne medicine. Pridružite se ji lahko TUKAJveč njenih kolumn pa je na voljo TUKAJ.

Opomba: Mnenja avtorice ne odražajo nujno tudi mnenja Uredništva.