CNN analiza: Težko leto 2023, 2024 bi lahko bilo še slabše

ByA.K.

27. decembra, 2023 , , , , , , ,
Foto: Pixabay

CNN analiza: Težko leto 2023, 2024 bi lahko bilo še slabše

Svet se trenutno sooča z obdobjem negotovosti in napetosti, ki bi se lahko v prihajajočem letu 2024 le še poglobile. Po pandemiji koronavirusa, ki je že izčrpala svetovno gospodarstvo, se zdaj soočamo z naraščajočimi napetostmi in nevarnostjo propada.

Zdi se, da Združene države trenutno nimajo močnega geopolitičnega odziva, kar povečuje tveganje za morebitne avtoritarne ambicije ali radikalne spremembe v svetovnem redu. Po mnenju analitikov CNN-a se lahko leto 2023, čeprav že težavno, v primerjavi z letom 2024 zdi celo racionalno in resno.

Glede na nedavne dogodke pa se postavlja vprašanje, da večji konflikt z Izraelom v interesu Irana. Kljub brutalnim napadom med Hamasom in Izraelom se obsežnejši oboroženi spopad v regiji še ni zgodil. Zdi se, da skupina Hezbolah, ki jo podpira Iran, omejuje svojo vpletenost na obvladljive izmenjave napadov ob meji med Libanonom in Izraelom.

Hezbolah ni reagiral

Presenetljivo je, da se zdi, da Hezbolah ni reagiral na smrt skoraj 20.000 Palestincev v Gazi. Slednje lahko kaže na to, da Iran ne vidi potrebe po svoji intervenciji. Hezbolah je morda tudi izčrpan po dolgoletnih bojih in zapravljanju izkušenih borcev v Siriji, poleg tega pa je verjetno prejel manj iranskega finančnega podpore.

Nekateri analitiki pa menijo, da konflikt z Izraelom morda ni v interesu Irana. Slednji se namreč trenutno spopada z notranjimi sporami, gospodarskimi težavami in izgubo svojega najpomembnejšega vojaškega voditelja, Kasema Sulejmanija. Iran je bil celo presenečen nad napadom Hamasa na Izrael, kar kaže na to, da ni ukazal za napad ali bil o njem obveščen.

Naraščajoča napetost v Bližnjem vzhodu: Ali grozi iranska jedrska bomba ali izraelski napad na Hezbolah?

Iran je nedavno obrnil hrbet jedrskemu sporazumu, ki ga je opustil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, in se začel pospešeno bogatiti z uranom. Ameriški uradniki ocenjujejo, da bi Iran lahko v samo 12 dneh obogatil dovolj urana za izdelavo jedrskega orožja. Iran sicer trdi, da tega ne bo storil.

To vprašanje v ospredje postavlja skrb, ali bi lahko iranska jedrska bomba povzročila naslednjo krizo v regiji. Hkrati pa se postavlja tudi vprašanje, kako bi se Hezbolah odzval, če bi Izrael in ZDA napadla iranske jedrske vire. Ali bodo avtoritarni režimi v regiji usmerjeni v umiritev, enotnost proti Iranu in gospodarsko sodelovanje, ali pa bo palestinski problem še naprej ostal nerešen?

Pomisleki

Prva odločitev, ki bi lahko v letu 2024 povzročila velike pomisleke, bi lahko prišla od trenutne izraelske vlade. Obstaja možnost, da bi izkoristila trenutek relativne notranje enotnosti in javne podpore ZDA ter zavrgla nasvete svojih zaveznikov ter poskusila napasti Hezbolah.

Vendar bi takšen napad prinesel resne posledice. Izraelska javnost bi se morala soočiti z verjetnimi izgubami, ki jih povzročijo neizogibni raketni napadi Hezbolaha kot odgovor. ZDA bi morda bile prisiljene zagotoviti vojaško pomoč, vendar bi škoda na obeh straneh in civilne žrtve bile velike. Kljub temu pa se zdi, da izraelski politiki trenutno ne kažejo previdnosti.

Potencialni konflikt, ki se je razvijal od izraelsko-libanonske vojne leta 2006, prinaša zaskrbljujoče vprašanje – ali je Izrael pripravljen prevzeti tveganje takšnega konflikta in se odločiti za napad? To je vprašanje, ki bo ostalo odprto in bo imelo široke posledice za celotno regijo.

Najresnejša svetovna varnostna kriza še vedno ostaja ruska invazija na Ukrajino

Kljub drugim globalnim dogodkom in napetostim, ki se pojavljajo v svetu, ostaja ruska invazija na Ukrajino ena najresnejših svetovnih varnostnih kriz. ZDA in Evropska unija so se zdaj znašle v zavlačevanju glede zagotavljanja pomoči. Slednje je močno omajalo moralo Ukrajincev in njihovo vero v svoje možnosti v prihajajoči zimi in pomladi.

Nato je porabil milijarde za poletno protiofenzivo v Ukrajini, vendar rezultati za obvladovanje morebitnih posledic volilnih pretresov v ZDA leta 2024 niso zadostne. Ukrajina zdaj razmišlja o mobilizaciji dodatnih 500.000 vojakov, da bi nadomestila izgube na prvi črti. Rusija medtem v boj pošilja dobro izurjene in dobro opremljene nabornike, nekateri od njih pa so po besedah Ukrajincev pod vplivom drog za izvajanje samomorilskih misij.

Ruska toleranca do trpljenja in skoraj neobstoječa vrednost, ki jo pripisujejo človeškemu življenju, se združujeta s potrpežljivostjo in enostransko odločitvijo, da ostane na bojišču. Ruska vojska bi lahko tudi takšna kot je zdaj, ponovno zavzela osvobojeno ozemlje in brutalno vztrajala, ko se zahodni zavezniki utrudijo.

Po dvotedenskem opazovanju fronte postaja jasno, da se bo Kijev to zimo soočil z eksistencialno krizo, in brez pomoči Zahoda ne bo preživel. Kijev pa vseeno ne more priznati obsega težav, s katerimi se sooča, ne da bi ga pri tem nekateri ameriški republikanci označili za poraženca, nevrednega ameriškega financiranja.

Razkol

Nedavna tiskovna konferenca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je razkrila razkol v upravi. Postavili so mu namreč vprašanje o njegovem odnosu z vrhovnim vojaškim poveljnikom Valerijem Zalužnim. Zelenski je odgovoril, da gre za delovno razmerje, vendar je to vprašanje že samo po sebi razkrilo globoke razpoke in krivdo za neuspešno poletje. Tudi denarja za vojaške operacije ni.

Pa vendar leto 2023 niti Rusiji niti Ukrajini še ni prineslo najhujšega. Zavedati pa se je treba krhkosti ruske pozicije, hkrati pa ne smemo zlahka zanemariti groženj Kremlja kot praznih besed. Kriza v Ukrajini tako še naprej ostaja ena najbolj zaskrbljujočih svetovnih varnostnih težav, ki zahteva pozornost in ukrepanje mednarodne skupnosti.

Vprašanje Putinove nepremagljivosti in naraščajoče napetosti v svetu

Leto 2023 je za rusko vlado pod vodstvom Vladimirja Putina prineslo resne izzive. Nenavadna kombinacija vojaških voditeljev in plačancev, ki jih je vodil šef Wagnerja, Jevgenij Prigožin, je ustvarila upor. Upor se je sicer začel kot spor med vojaškimi voditelji in se hitro razvil v pohod plačancev proti Moskvi. Kljub temu se zdi, da upor ni omajal moči Kremlja, vendar je mit o nepremagljivosti Putinove oblasti zagotovo zbledel. Putin je to grožnjo preživel mirno in brez velikega javnega razburjenja, vendar je že sam poskus državnega udara moral spremeniti dinamiko njegove moči.

Kitajska in njena prihodnost

Kitajska še ni napadla Tajvana, a je zaradi številnih vojaških manevrov v bližini otoka in v Južnokitajskem morju situacija zelo napeta. V Pekingu se zavedajo demografske krize, ki se obeta zaradi staranja prebivalstva in zmanjšanja delovne sile. Našteto pa bi lahko privedlo do gospodarskih težav. To pa povečuje možnost zunanjepolitičnih ekscesov, vključno s tistimi glede Tajvana. Naslednje leto bodo na Tajvanu volitve. ZDA pri slednjem obljublja obrambo otoka, kar ostaja velik dejavnik v prihodnjih desetletjih.

Stanje svetovnih jedrskih sil je trenutno najtežje v zgodovini. Pretresi v ZDA, Rusiji, na Kitajskem in v Izraelu dvigajo vprašanja o stabilnosti in varnosti v svetu.

Zaskrbljujoči trendi se pojavljajo tudi na južni strani Azije. Indija kaže znake avtoritarnih in nacionalističnih usmeritev, Pakistan pa se spet sooča z islamističnim uporom in političnimi krizami. Poleg tega Severna Koreja svoje staro topniško orožje izposoja Moskvi. Slednje pa povečuje skrb za varnost v vzhodni Evropi in Japonski.

Svet se torej sooča z mnogimi izzivi in napetostmi, ki zahtevajo previdnost in rešitve za ohranitev miru in stabilnosti. Vstop v leto 2024 nas ne postavlja v položaj, kjer bi morali takoj začeti kopati zavetišča na svojem dvorišču ali razmišljati o selitvi v južno Argentino. Kljub temu pa se bomo znašli v enem najbolj negotovih obdobij v zadnjih desetletjih. Spodbudna novica je, da najhujše ni prizadelo sveta v preteklem letu, kar nam lahko daje upanje, da se morda ne bo zgodilo v prihodnjem letu ali pa morda nikoli…

vir; Foto: Pixabay; Portal24