CNN analiza: Vojna v Ukrajini je v Pacifiku povzročila velike spremembe

CNN analiza: Vojna v Ukrajini je v Tihem oceanu povzročila ogromne spremembe, Kitajska je v težavah

Vedenje Kitajske po Putinovi invaziji na Ukrajino je ZDA odprlo nove in nekoliko nepričakovane priložnosti v Pacifiku, je kratek zaključek CNN-ove analize razmer na Vzhodu.

Odnosi med ZDA in različnimi državami v Pacifiku, ki so bili nekoč napeti, so dobili priložnost, da se izboljšajo.

Samo v zadnjih nekaj mesecih se je Japonska zavezala, da bo podvojila svoje obrambne izdatke in pridobila orožje dolgega dosega od ZDA. Južna Koreja je priznala, da je stabilnost v Tajvanski ožini ključnega pomena za njihovo varnost. Filipini so napovedali nove pravice dostopa do ameriške vojske in se z Avstralijo, Japonsko in ZDA pogovarjajo o skupnih patruljah v Južnokitajskem morju.

To so morda največji in najpomembnejši dogodki, vendar niso edini dogodki v Tihem oceanu, zaradi katerih je Kitajska vse bolj osamljena.

Analitiki menijo, da bi se vse to nekoč zgodilo tudi brez vojne v Ukrajini, vendar je vojna v Ukrajini, predvsem pa tiha podpora Kitajske Rusiji, pripomogla k pospešitvi procesov na Pacifiku.

Dober primer je Japonska, država, ki se je po drugi svetovni vojni z lastno ustavo omejila le na razvoj obrambe. Zdaj od ZDA kupujejo rakete dolgega dosega. Te rakete lahko ciljajo globoko v notranjost Kitajske.

“Imam močan občutek nujnosti, ker bi lahko vzhodna Azija jutri postala to, kar je danes Ukrajina,” je lani poleti na veliki obrambni konferenci v Singapurju dejal japonski premier Fumio Kishida.

Decembra se je Japonska odločila podvojiti izdatke za obrambo in napovedala nakup raket, ki lahko ciljajo daleč onkraj japonskega ozemlja.

“Japonci so zagotovo opazili situacijo v Ukrajini in zaradi tega so se kot narod počutili bolj ranljive,” je dejal John Bradford s šole za mednarodne študije S. Rajaratman v Singapurju.

Japonska je še posebej ranljiva za Kitajsko.

Ljudska osvobodilna vojska je leta povečevala in posodabljala svoje sile. Peking je v nedeljo napovedal, da se bo njegov vojaški proračun za leto 2023 povečal za 7,2 odstotka. Prvič v zadnjem desetletju se je stopnja rasti vojaškega proračuna povečala tri leta zapored.

Vprašanje Tajvana

Največji problem na Daljnem vzhodu je seveda Tajvan oziroma kitajska prilastitev tega otoka. Obstaja namreč strah, da bo Kitajska nekega dne storila to, kar je Rusija storila Ukrajini.

Japonske oblasti zdaj verjamejo, da je mir v Tajvanski ožini ključen za japonsko varnost. To pravzaprav ni nič novega, toda kar se je spremenilo, je vedenje Japonske.

Podobno razmišlja tudi Južna Koreja.

“Mir in stabilnost v Tajvanski ožini sta ključnega pomena za mir in stabilnost na Korejskem polotoku in sta nujna za varnost in blaginjo celotne regije,” je za CNN dejal dejal zunanji minister Jin.

V Seulu jih skrbi, da bo Južna Koreja v jedrsko oboroženi Severni Koreji v očeh Kim Jong-una videti ranljiva, če bodo ameriške sile vpletene v kakršen koli konflikt s Kitajsko zaradi Tajvana.

To je vodilo do namigov, da se Južna Koreja bolj zanaša na lastno obrambo, vključno z nekaterimi idejami za pridobitev lastnega jedrskega orožja.

Seul in Tokio medtem sodelujeta pri obrambnih zadevah, vključno s skupnimi pomorskimi vajami z ZDA. Južna Koreja opaža tudi vse večje povpraševanje po orožju, ki ga proizvaja, kot so tanki, havbice in letala.

Filipini so pomembni

Južna Koreja je s Poljsko pred kratkim podpisala velik dogovor. V zadnjem mesecu je tudi napovedala, da bo Maleziji prodala 18 svojih bojnih letal. Filipinci od Koreje kupujejo tudi letala in vojaške ladje.

Ti isti Filipini se z ZDA, Avstralijo in Japonsko dogovorijo za skupne patrulje v Južnokitajskem morju. Manila se je odločila, da ZDA omogoči večji dostop do vojaških objektov. Analitiki menijo, da se je ravno v primeru Filipinov Kitajska izkazala za največjo poraženko.

Nekdanji predsednik Roberto Duterte ni bil oboževalec ZDA in je iskal načine za sodelovanje s Kitajsko. Toda Kitajska tega ni nikoli cenila in njegov naslednik Ferdinand Marcos Jr. se je izkazal za pripravljenega sodelovati z ZDA in njihovimi zavezniki.

“Nenehno ustrahovanje Pekinga, kot smo videli, ko je kitajska obalna straža z laserji oslepila mornarje obalne straže na Filipinih, je samo pomagalo h močnejšemu zavezništvu z Washingtonom,” je dejal Blake Herzinger iz American Enterprise Institute, ki se ukvarja z obrambnimi vprašanji.

Singapur in Vietnam sta zdaj bolj odprta za sodelovanje z ZDA, ker ne želita prevlade Kitajske na svojih mejah.

Eden ključnih zaveznikov, ki se ni postavil na stran Amerike

Ena zelo pomembna, ključna država pa se ni postavila na stran ZDA. Indija Putinove invazije ni obsodila.

Indija je članica Quad, neformalnega zavezništva, ki ga sestavljajo ZDA, Japonska, Avstralija in Indija.

“Ko so ZDA, Avstralija in Japonska poskušale obsoditi Rusijo v skupni izjavi, je Indija to zavrnila … Indija je trdila, da se Quad ukvarja le z indo-pacifiškimi izzivi in ​​ker Rusija ni v regiji, te teme ni mogoče razširiti,” je rekel Derek Grossman, višji obrambni analitik pri Rand Corporation.

“Quad pove, kako ravnati s Kitajsko,” je dodal.

vir Foto: Pexels (fotografija je simbolna)